Franja

insano nezdrav, škodljiv; blazen, nor

in-sānus 3, adv. -ē

I. pass. nezdrav, bolan, in sicer

1. evfem. o duševnih boleznih: brezumen, nor, blazen, besen; subst. brezumnež, blaznež, norec: Iuv., Q., Sen. ph., quod idem contingit insanis, ut incipientes furere sentiant Ci., Theomnastus homo ridicule insanus Ci.

2. occ.
a) (o pesniški navdušenosti) zamaknjen: insanam vatem adspicies V.
b) (o rečeh) besneč, razgrajajoč: malum Pl., insani feriunt litora fluctus V., forum V., T. divje razgrajajoč, bučen, ventus Tib., Eurus Sil., aestus Val. Fl., imbres Sil., turbo Stat., leges H.

3. metaf.
a) (od strasti) brezumen, blazen, besen: Ter., Suet., homo audacissimus et insanissimus Ci., insani edictum tyranni Ci., homo flagitiis insanus Ci., insanissima contio Ci., vultus Sil.
b) prekomeren, neizmeren, pretiran, siten, silno velik: bona Pl., aras insanis molibus oppresserat Ci., insanae illae substructiones Ci., montes L. velikanske gore, vires Austri O., saxa, ratis Val. Fl.; od tod o stanjih in dejanjih: amores H., caedis insana cupido V., trepidatio L., labor V., cursus O.; adv. n. sg. īnsānum silno, grozno, zelo: i. magnum negotium Pl., estur insanum bene Pl. —

II. pesn. act. nezdrav = bolezen ali blaznost povzročajoč: insana caprae sidera H., amnis insanā … aquā O., fames Lucan. ki pripelje do blaznosti, laurus Plin.

insensato nespameten, neumen, nor, blazen

insensé, e [ɛ̃sɑ̃se] adjectif nesmiseln, nespameten; blazen, nor, ponorel, pobesnel; masculin blaznež, norec

irre (verwirrt) zmeden, zblojen; (unsicher) negotov, (geistesgestört) blazen, nor; (ungewöhnlich) fantastičen; irre werden zmesti se; irre werden an zgubiti zaupanje v

irrsinnig blazen, nor; figurativ blazen; (absurd) absurden

loco [lóukou]

1. pridevnik
ameriško, sleng blazen, nor

2. samostalnik
amerilka strupena stročnica; okrajšava za lokomotivo

loco nor, blazen, neumen, aboten, bedast; vesel, zadovoljen, razposajen; pretiran; nesmiseln; kolosalen, bajen; prerazkošen (veja)

loco de amor nor od ljubezni
loco de atar besno nor, čisto nor
loco por la música nor na glasbo
éxito loco velikanski uspeh
suerte loca bajna sreča
andar loco por una mujer noro se zaljubiti v neko žensko
correr la loca pohajkovati, ponočevati
estar loco de contento ves iz sebe biti od veselja
volver a uno loco koga v obup spraviti
volverse loco pobesneti, znoreti
es para volverse loco človek bi kar pobesnel
a tontas y a locas tjavdan

lûd lúda lúdo, dol. lûdī -ā -ō, komp. lȕđī -ā -ē
1. neumen, blazen: biti lud za čim, za kim; -a kuća, glava, sreća; nisam više tako lud
2. silovit: -a želja; vjetar je bivao sve luđi veter je postajal vse silovitejši, hujši
3. nor: najesti se -ih gljiva biti prismojen; od luda popa luda i molitva delo je takšno, kakršen je človek, ki ga opravlja; obećanje ludom radovanje obljube se samo norec veseli

lunatic [lú:riətik]

1. pridevnik
medicina blazen (tudi figurativno)

2. samostalnik
blaznež, lunatik

lunatic asylum umobolnica, norišnica
pogovorno lunatic fringe ekstremisti

lunático mesečen; blazen; čuden

lymphāticus 3 (lympha)

1. boječ se vode: Hier.

2. metaf. blazen, blodnih misli, ne zavedajoč se, kakor obseden, nepriseben, zblojen: pavor L. nagel, silen, paničen strah, zona, metus Sen. ph., ritus Ap.; šalj.: nummi Pl. ki kakor nori silijo iz mošnje; subst.
a) lymphāticus -ī, m blaznik, blaznež: Sen. ph., Plin., Ap., Isid.
b) lymphāticum -ī, n blaznost, besnost ali pa vodeničnost: Pl.

lymphō -āre -āvī -ātum (lympha) koga blázniti, spraviti (spravljati) ob pamet (um), v brezumje, v norost (ob)noríti: deus lymphaverat urbem Val. Fl., lymphare incursibus urbes, lymphante deo, superis animum lymphantibus Stat., lymphari Plin. zblazneti, biti (priti) ob pamet, znoreti. Od tod pt. pf. lymphātus 3 zblaznel, blazen, kakor obseden, ves iz sebe, nepriseben, zblojen, ne zavedajoč se: in Graecia commota mente quod λυμφολήπτους appellant, ab eo lymphatos dixerunt nostri Varr., l. meus H., Cat., pectora O., velut lymphati L. kakor navdani od naglega strahu (panike, zone), lymphatis similes Cu., l. metus Lucan., lymphatis caeco pavore animis T., repente lymphati ... in centuriones invadunt T., lymphata corpora boum Sil.; v enakem pomenu tudi pt. pr. lymphāns -antis: lymphantes animi Plin., eorum religione lymphantes Ap.

mad¹ [mæd] pridevnik (madly prislov)
nor, blazen; nor na kaj (after, about, for, on)
pogovorno jezen, besen, hud (at na, with zaradi)
stekel (žival)

mad as a hatter (ali as a March hare) popolnoma prismuknjen, popolnoma nor
they are having a mad time divje se zabavajo
to drive s.o. mad spraviti koga ob pamet, v bes
it is enough to drive one mad to te lahko spravi ob pamet
to run mad after ponoreti za čem (kom)
like mad noro, kot nor, divje
to run like mad teči na vso sapo
to go (ali run) mad znoreti, ponoreti

maniac¹ [méiniæk]

1. pridevnik
manijski, blazen

2. samostalnik
blaznež

sex maniac seksualni obsedenec

maniacal [mənáiəkl] pridevnik (maniacally prislov)
besneč, blazen

maniaque [manjak] adjectif blazen, nor, pobesnel, obseden; čudaški; máničen; ki ima fiksno idejo; masculin blaznež, norec; obsedenec; čudak, posebnež

maniático besen, blazen

maniático m blaznež, besnež; muhast človek, posebnež, čudak

nebún -ă (-i, -e)

I. adj. nor, brezumen, blazen

II. m/f norec, blaznež

pasmoso presenetljiv; blazen (hitrost)