-
gnijoč [ó] (-a, -o) verwesend, faulend, Faul- (blato der Faulschlamm)
-
gnil [iu] (-a, -o) faul; faulig; Faul- (sneg der Faulschnee, blato der Faulschlamm, mesto die Faulstelle); les: moderig; (razpadel) verrottet; (z gnilim strženom) kernfaul; figurativno faul
gnilo vreme das Matschwetter
-
izloča|ti2 [ó] (-m) izločiti kemija, fizika freisetzen; tehnika aussondern, (obarjati) absetzen
izločati blato tehnika schlammen
izločati se sich entmischen, abgesetzt werden
-
izloča|ti3 [ó] (-m) izločiti živalstvo, zoologija, medicina entleeren; ausscheiden, iz ran: absondern, hormone v kri: ausschütten
izločati blato/mleko/sluz koten/laktieren/schleimen
izločati se ausgeschieden/abgesondert/ausgeschüttet werden
blato, urin: abgehen
-
lovilnik moški spol (-a …) tehnika die Auffangvorrichtung, der -fang, -fänger (za blato/goščo Schlammfang, krogel Kugelfang, nesnage Schmutzfänger, vozlov Knotenfänger, za olje Ölfänger, peska Sandfang)
-
lovílnik (-a) m apparecchio di cattura:
lovilnik za blato filtro per il fango
lovilnik za olje scodellino sbattiolio
-
másten (-tna -o) adj.
1. grasso; unto; adiposo:
anat. mastno tkivo tessutio adiposo
mastna glina argilla grassa
mastne jedi cibi grassi
masten prašič maiale grasso
mastni lasje capelli grassi
masten madež frittella, padella, patacca
mastni cinki (v juhi) occhi
2. (mehek, lepljiv) grasso:
mastno blato fango grasso
3. pren. (obilen) grosso, lauto, generoso, lucroso, remunerativo:
mastna napitnina lauta mancia
mastna služba lavoro lucroso
masten dobiček prebenda
4. pren. (nespodoben) spinto, indecente, scurrile:
mastna šala barzelletta spinta
kozm. mastna koža pelle grassa
grad. mastna malta malta di calce
nareč. mastna nedelja domenica di carnevale
prašič mastne pasme maiale da grasso
mastna zaušnica forte schiaffo
masten glas voce untuosa
usnj. mastno strojenje concia all'olio
5. bot.
mastni jurek orobanche, succiamele (Orobanche speciosa)
-
méšati (-am)
A) imperf. ➞ zmešati, pomešati
1. mescolare, mischiare:
mešati polento mescolare la polenta
2. mescolare, miscelare, impastare; rad. mixare, missare;
mešati barve mescolare i colori
mešati karte mescolare le carte
mešati pijače miscelare le bevande, i cocktail
mešati beton impastare il calcestruzzo
3. mescolare, confondere:
mešati imena, pojme confondere i nomi, i concetti
mešati sanje z resničnostjo mescolare, confondere sogni e realtà
4. pren. coinvolgere, intromettere
5. pren. confondere (le idee), disorientare:
taki filmi samo mešajo mladino sono pellicole buone soltanto a confondere le idee dei giovani
dve uri sem mešal blato po hribih per due ore ho guazzato nel fango per i monti
pog. mešati glavo dekletu far girare la testa alla fanciulla
pog. nov avto mu meša glavo c'ha il chiodo della nuova automobile
ne mešaj te godlje a voler sciogliere l'intrico si rischia di ingarbugliare ancora
pog. mešati komu načrte, štrene mettere a qcn. i bastoni fra le ruote
ne mešaj se med moža in ženo fra moglie e marito non mettere il dito
B) méšati se (-am se) imperf. refl.
1. mescolarsi:
v njegovem glasu se mešata ginjenost in veselje nella sua voce si mescolano commozione e gioia
2. farneticare, vaneggiare:
vročico ima in meša se ji dalla febbre farnetica
pren. vse to se mu je mešalo po glavi tutti questi pensieri gli si accavallavano nella mente
od dela, skrbi se mi kar meša dal lavoro, dalle preoccupazioni finirò con l'impazzire
kaj se ti meša, da to delaš, govoriš?! macché hai le traveggole a fare, a parlare così?!
-
metáti (méčem)
A) imperf. ➞ zmetati, vreči
1. gettare, lanciare, buttare, scaraventare, scagliare:
metati bombe, kamne gettare, lanciare bombe, sassi
metati kovance gettare le monetine
metati karte, kocke giocare a carte, a dadi
metati mostove v zrak far saltare (in aria) i ponti
vulkan je metal (bruhal)
žarečo magmo il vulcano eruttava magma incandescente
2. sbattere (qua e là); nareč.
meče ga božjast ha attacchi di epilessia
3. mandare, trasferire
4. pren. gettare sulla carta, sulla tela, scrivere frettolosamente, abbozzare:
metati skice na platno gettare abbozzi sulla tela
5. metati oči, pogled na pren. gettare sguardi, occhiate a; guardare, sogguardare:
že dolgo meče oči na sosedovo njivo è da molto che ha messo gli occhi sul campo del vicino
6. pren. (z glagolskim samostalnikom)
metati očitke na rinfacciare a
metati kletvice, psovke lanciare ingiurie, improperi, ingiuriare
metati žarke, luč illuminare
metati nasmeške, poklone na levo in desno lanciare sorrisi, fare inchini a destra e a manca
nasprotovanje ga meče v bes, obup qualsiasi opposizione lo fa andare in bestia, lo fa disperare
7.
metati čudno luč na gettare una strana luce su
metati senco turbare, gettare ombra su
metati sum na far sospettare di
B) metáti se (méčem se) imperf. refl.
1. azzuffarsi, battersi con
2. (hitro, sunkovito ulegati se) gettarsi (a terra);
metati se k nogam prostendersi, prosternarsi
3. precipitare (cascata)
4. pren. gettarsi contro, addosso a
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bibl. metati bisere svinjam gettare le perle ai porci
pren. metati blato na koga gettare fango su qcn.
pren. kot bi metal bob ob steno tutto inutile, niente da fare
metati denar skozi okno, stran buttar via i soldi, scialacquare
pog. pren. metati hrano vase ingollare il cibo
prilizovati se, sicer pa metati kamne na koga volto di miele, cuore di fiele
pren. metati komu pesek v oči gettare a qcn. fumo negli occhi
metati poker giocare a poker
pren. metati komu polena pod noge mettere a qcn. i bastoni fra le ruote
metati trnek pescare con l'amo
metati iz postelje buttar giù dal letto
metati iz službe licenziare
metati iz stanovanja sfrattare
pren. metati koga na cesto gettare qcn. sul lastrico
metati se na kolena pred kom gettarsi in ginocchio davanti a qcn.
trg. metati na trg lanciare sul mercato
metati se komu pod noge sottomettersi al volere di qcn.
metati kaj pod nos, v zobe rinfacciare qcs. a qcn.
metati se komu v naročje cercare di ingraziarsi qcn.
pren. metati na izpitih bocciare agli esami
metati se za vsako žensko correre dietro alle gonnelle, essere un donnaiolo
metati se komu okrog vratu abbracciare qcn.
šport. metati avt rimettere in gioco la palla
šport. metati disk, kopje lanciare il disco, il giavellotto
vulg. metati si ga na roko marturbarsi; pog. farsi una sega
-
móder1 (-dra -o) adj. azzurro, celeste, turchino, blu:
modre oči occhi azzurri
ves moder od zavisti verde dall'invidia
modra cona zona blu
agr. modra galica solfato di rame
modra kri sangue blu
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
les. modra pegavost macchiatura, chiazzatura
bot. modri glavač cardo pallottola (Echinops ritro)
modri glavinec fiordaliso, battisegola (Centaurea cyanus)
zool. modra ozimica coregono, lavarello (Coregonus lavarellus)
modri bikec nilgau (Boselaphus tragocamelus)
zool. modri drozg passero solitario (Monticola solitarius)
kem. modro barvilo blu
modro kobaltno barvilo zaffera
navt. modri trak nastro azzurro
žel. modri vlak treno azzurro
voj. modre čelade caschi blu
geol. modro blato fanghi blu
zool. modro sitce rodilegno giallo (Zeuzera pyrina)
-
mórski sea (-); maritime; nautical; naval; pelagic
mórska bitka naval battle, naval action
mórsko blato ooze
mórski bog sea god
mórska bolezen seasickness
mórska deklica (sirena) mermaid, siren
mórsko dno sea bottom
mórska gladina sea level, surface of the sea
mórska globina depth of the sea
mórsko kopališče bathing resort, seaside resort
mórska luka, pristanišče seaport
mórska mačka zoologija long-tailed monkey
mórska obala coast; seashore; coastland; beach; shore; seaboard
mórski pes shark
mórska ožina straits pl, channel
mórski prašič porpoise
mórski prašiček guinea pig
mórska pena meerschaum
mórska pošast sea monster
mórska riba sea fish
mórski rokav arm (ali branch) of the sea
mórska sol sea salt
mórsko tele seal, arhaično sea calf
mórski tok sea current
mórska trava sea grass
mórska višina sea level
velik mórski val billow
mórski zaliv bay; gulf
mórska voda sea water
imeti mórsko bolezen to be seasick, (pogovorno) to feed the fishes
ne dobiti mórske bolezni (biti pravi mornar) to have good sea legs, to be a good sailor
-
obogaten [ê] (-a, -o) tehnika angereichert (visoko hochangereichert)
obogateno blato der Belebtschlamm
-
ognjeníški volcanic
ognjeníški izbruh volcanic eruption
ognjeníško blato volcanic mud
ognjeníška steklena lava (obsidian) volcanic glass
reka ognjeníške lave lava flow
-
peloid moški spol (-a …) medicina (zdravilno blato) der Heilschlamm
-
pogrézati (-am) | pogrézniti (-em)
A) imperf., perf.
1. affondare, immergere; calare;
pogrezniti vedro v vodnjak calare il secchio nel pozzo
2. (poglabljati) approfondire; scavare
3. pren. cullare, far sprofondare:
glasba ga pogreza v spanje la musica lo fa sprofondare nel sonno
4. pren. spingere, portare:
pogrezati v obup spingere alla disperazione
B) pogrézati se (-am se) | pogrézniti se (-em se) imperf., perf. refl.
1. sprofondare, cedere; affondare:
hiša se je začela pogrezati la casa ha cominciato a sprofondare
pogrezniti se v blato affondare nel fango
pren. pogrezniti se v pregrehe affondare nei vizi
zemljišče se je pogreznilo il terreno ha ceduto
2. pren. immergersi, sprofondarsi:
pogrezniti (zatopiti se)
v branje sprofondare nella lettura
pogrezniti se v spanje immergersi nel sonno
sonce se že pogreza v morje il sole sta già tramontando (all'orizzonte) nel mare
gospodarstvo se vedno bolj pogreza l'economia va in rovina
izginil je, kot bi se v zemljo pogreznil sparì come l'avesse inghiottito la terra
najraje bi se pogreznil sto klafter globoko avrei voluto sprofondare dalla vergogna
-
prijémati (-am) | prijéti (prímem)
A) imperf., perf.
1. pigliare, prendere:
prijemati s prsti, z rokami prendere con le dita, con le mani
prijemati s kleščami prendere con le tenaglie
2. far presa, prendere:
deska je trhla, zato žeblji ne primejo la tavola è marcia, perciò i chiodi non fanno presa
3. arrestare, fermare; catturare; pog. beccare:
prijeli so nevarnega zločinca è stato arrestato un pericoloso criminale
4. pren. avere; venire; prendere:
spet me prijema kašelj ho di nuovo attacchi di tosse
otroka je prijemal spanec il bambino aveva sonno
kaj te je prijelo ma che (diavolo) ti prende
prijelo me je, da bi odšel mi venne (la voglia) di andarmene
prijel ga je obup fu preso dallo sconforto
v stopalo me je prijel krč ho preso un crampo al piede
med plavanjem ga je prijel krč mentre nuotava gli è venuto un crampo
pog. prijeti v hrbtu, v nogi sentire una fitta alla schiena, alla gamba
5. pren. trattare con severità, con rigore; abbordare, chiedere, intimare; rinfacciare:
otroka bo treba malo bolj prijeti il bambino va trattato con più severità
prijel ga je zaradi kraje gli rinfacciò il furto
primi ga, kje je dobil denar chiedigli dove ha preso i soldi
kje si hodil tako dolgo, ga je prijela dove sei stato tanto tempo, lo abbordò
6. žarg. agire:
po nekaj minutah je injekcija prijela dopo pochi minuti l'iniezione agì
7. rib. abboccare
8. pren.
prijeti za knjigo prendere in mano i libri, cominciare a studiare
prijeti za delo mettersi al lavoro
ne prijeti za nobeno delo oziare, starsene con le mani in panciolle
prijeti za pero mettersi a scrivere, esordire come scrittore
prijeti za puško imbracciare le armi, iniziare la lotta
zapuščal je delo, kadar ga je prijela muha abbandonava il lavoro quando aveva i grilli, gli veniva il ticchio
prijeti vprašanje z nekega stališča affrontare, abbordare il problema da un certo punto di vista
prijeti koga za besedo prendere qcn. in parola
pren. prijeti se za glavo restare sbalordito, cascare dalle nuvole; mettersi le mani nei capelli
prijeti bika za roge prendere il toro per le corna
prijeti za ušesa tirare le orecchie
pog. prijeti koga nekam dover andare di corpo
pog. prijeti na kratko mettere in riga
lov. prijeti sled trovare la traccia
PREGOVORI:
kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino s'infarina
B) prijémati se (-am se) | prijéti se (prímem se) imperf., perf. refl.
1. afferrare, afferrarsi; prendere, prendersi:
prijeti se matere za krilo afferrarsi alla gonna della madre
prijeti se za roko prendersi per la mano
2. aderire; essere aderente, attillato:
obleka se preveč prime telesa il vestito è troppo aderente
3. attaccarsi, far presa:
blato se prime čevljev il fango si attacca alle scarpe
omet se je dobro prijel l'intonaco ha fatto presa
4. bot. attecchire, mettere radice:
rožmarin se težko prime il rosmarino attecchisce male
5. prijeti se (česa) mettersi a, darsi a:
prijeti se kakega dela mettersi al lavoro, a lavorare
prijeti se kmetovanja darsi all'attività agricola; dedicarsi all'agricoltura
vsaka bolezen se ga prime è incline ad ammalarsi; si ammala spesso, facilmente
otroka se je prijela gripa il bambino ha preso un'influenza
vino se ga prijema il vino gli sta dando alla testa
prijelo se ga je ime Rdečelasec gli dettero il nomignolo di, lo chiamarono il Rosso
noben nasvet se ga ne prime non sente ragioni
pog. sonce se je je lepo prijelo ha una bella abbronzatura
prijeti se vsake bilke aggrapparsi ad ogni fuscello
pog. njega se rado kaj prime è lesto di mano
ne vedeti, česa bi se prej prijeli non saper a che santo votarsi
-
prisušíti se (-ím se) perf. refl. attaccarsi (seccandosi):
blato se je prisušilo na obleko il fango s'era attaccato al vestito seccandosi
-
pritísk (-a) m
1. pressione:
pritisk na tipko pressione del tasto
odstopil je na pritisk javnega mnenja diede le dimissioni su pressione dell'opinione pubblica
moralni, politični pritisk pressioni morali, politiche
2. fiz., med. pressione; tensione; fiziol. stretta, bisogno:
pritisk znaša 1000 milibarov la pressione (atmosferica) è di 1000 millibar
lonec na pritisk pentola a pressione
med. krvni pritisk pressione, tensione sanguigna
greben visokega zračnega pritiska slabi la zona di alta pressione si va indebolendo
teh. osni pritisk pressione assiale
fiziol. pritisk na vodo tenesmo vescicale
pritisk na blato bisogno di defecare
3. pren. pressione:
upirati se gospodarskemu in raznarodovalnemu pritisku contrastare le, resistere alle pressioni economiche e snazionalizzatrici
šport. žarg. pritisk na nasprotnika serrate (finale)
šport. pritisk na pedal pedalata
-
rdèč (rdéča -e)
A) adj.
1. rosso:
svetlo rdeč, temno rdeč rosso chiaro, rosso scuro
rdeč kot češnja, kot kri, kot kuhan rak rosso come una ciliegia, come il sangue, come un gambero
bordo rdeč rosso bordeaux
ciklamno rdeč rosso ciclamino
kardinalsko rdeč rosso porpora
avt. rdeča luč luce rossa (del semaforo)
lit. Rdeča kapica Cappuccetto rosso
geogr. Rdeče morje Mar Rosso
avt. zapeljati v rdečo luč passare col rosso
2. rosso, rossiccio, arrossato; rubicondo; rubino; porpora:
rdeče nebo cielo di porpora
imeti rdeč obraz essere rosso in viso
postati rdeč od jeze, napora, razburjenja farsi rosso dalla rabbia, dalla fatica, dall'eccitazione
človek z rdečimi lasmi uomo dai capelli rossicci, rossi
rdeče vino vino rosso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vrtn. rdeče zelje cavolo rosso
Rdeči križ Croce Rossa (CR)
Rdeči polmesec Mezzaluna Rossa
astr. rdeči planet il Pianeta rosso (Marte)
polit. rdeči telefon telefono rosso
rdeča garda guardie rosse
Rdeče brigade (ultralevičarska teroristična organizacija v 70. letih 20. stoletja) Brigate Rosse (BR)
pren. posaditi, spustiti komu rdečega petelina na streho incendiare la casa di qcn.
igre priti ven z rdečo barvo giocare un seme rosso (cuori o quadri)
prižgati rdečo luč čemu fermare, bloccare (i lavori e sim.)
pren. uporabiti rdeči svinčnik censurare parte del testo
pren. rdeča nit pogajanj il filo conduttore delle trattative
bot. rdeča detelja trifoglio incarnato (Trifolium incarnatum)
rdeča glina argilla rossa
bot. rdeča leska nocciolo rosso (Corylus maxima var. purpurea)
anat. rdeča krvnička (krvno telesce) eritrocita, globulo rosso
metal. rdeča med (tombak) tombacco
zool. rdeča mravlja formica rossa (Formica rufa)
bot. rdeča mušnica ovolo malefico, ovolaccio (Amanita muscaria)
hist. rdeča pomoč Soccorso Rosso
bot. rdeča vrba salice rosso, brillo (Salix purpura)
hist. vojna med rdečo in belo rožo la guerra fra la rosa rossa e la rosa bianca
bot. rdeča gniloba nectria (Nectria cinnabarina)
bot. rdeči delišes Stark Delicious angl.
bot. rdeči bor pino rosso, di Scozia, pino silvestre (Pinus silvestris)
anat. rdeči kostni mozeg midollo spinale rosso
voj. rdeči našitki mostrine rosse
agr. rdeči ožig peronospora della vite
zool. rdeči pajek (pršica) acaro (Acarus)
petr. rdeči peščenjak arenaria rossa
vrtn. rdeči radič radicchio rosso
um. rdeča kreda sanguigna, sinopia
bot. rdeča lilija turbante di turco, martagone, giglio gentile (Lilium martagon)
med. rdeča lisa petecchia
metal. rdeče blato fanghi rossi
min. rdeča obarvanost rubefazione
bot. rdeča spajka valeriana, centranto (Centranthus)
zool. rdeča vetrnica rosa di mare, attinia (Actinia)
bot. rdeče alge rodoficee ( pl., sing. -ea ) (Rodophiceae)
rdeče barvilo verzino
min. rdeči bakrenec cuprite
zool. rdeči cevkaš serpula (Serpula)
bot. rdeči divji kostanj pavia (Aesculus pavia)
rdeči dren sanguine (Cornus sanguinea)
zool. rdeči drozg sassello, tordo sassello (Tordus musicus)
rdeči vriskač scimmia urlatrice, urlone (Alouatta seniculus)
bot. rdeči kokalj cotonaria (Lychnis coronaria)
rdeči naprstec digitale purpurea (Digitalis purpurea)
rdeči slez malvone (Althaea rosea)
rdeči sandal sandalo (Santalum)
min. rdeči nikljev kršec niccolite
rdeči turmalin siberite
B) rdéči (-a -e) m, f, n polit.
rdeči i rossi, i comunisti
-
rižast1 (-a, -o) reisähnlich
rižasto blato medicina der Reiswasserstuhl