bi členek (z opisnim deležnikom tvori pogojni naklon) ○
1. (za izražanje možnosti, negotovosti)
to bi bilo krivično sarebbe ingiusto
iščem žensko, ki bi mi gospodinjila sto cercando una donna che si occupi della casa
kaj bi rad? cosa vuoi?, cosa vorresti?
sam ne ve, kaj bi non sa neppure lui cosa vuole
2. (za izražanje želje, trditve)
želeti bi bilo, da račun poravnate sarebbe auspicabile che liquidaste le pendenze
prav mu je, pa naj bi bil pazil! ben gli sta, avrebbe dovuto stare attento!
3. (za izražanje domnneve)
po časopisnih poročilih naj bi bil zakon tik pred sprejetjem stando ai giornali la legge starebbe per essere approvata
4. ne da bi (za izražanje načina, kako poteka dejanje nadrejenega stavka)
odšel je, ne da bi pozdravil se ne andò senza salutare nessuno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
o tem ni da bi govoril non è il caso di, non merita parlarne
ta je bedak. Ne bi rekel è una testa vuota. Non direi
Ali se je vrnil? Ne da bi (jaz) vedel. È tornato? Non saprei.
Zadetki iskanja
- biti1 (sem)
1. sein; (obstajati) existieren
je/ni es gibt/es gibt nicht (je razlog/ni razloga … es gibt Grund/ keinen Grund …)
česa je še (etwas) gibt es noch (kruha je še Brot gibt es noch)
2.
biti kaj (etwas) sein (biti otroška zdravnica/sprevodnik Kinderärztin/Schaffner sein)
jaz sem, ki sem ich bin, der "ich-bin-da"
3.
biti kakšen sein (biti velik/rdečelasa/čistokrven/žalosten groß/rothaarig/reinrassig/traurig sein)
po okusu: schmecken (biti grenak/kisel/sladkast bitter/sauer/süßlich schmecken)
biti (zelo) lačen/žejen (großen) Hunger/Durst haben
ne biti lačen/žejen keinen Hunger/Durst haben
4.
je/so/ni (potekati) stattfinden (seja je v dvorani B die Sitzung findet im Saal B statt; pogrebne slovesnosti bodo v ponedeljek die Begräbnisfeierlichkeiten finden am Montag statt)
(koga) ni (jemand) ist nicht hier/da
koga še ni (jemand) ist noch nicht gekommen (Karla še ni Karl ist noch nicht gekommen; staršev še ni nazaj/doma die Eltern sind noch nicht zurück/sind noch nicht gekommen)
šole jutri ne bo (morgen) gibt es keine Schule
5.
je/ni tako dem ist (nicht) so
6.
biti do česa: meni je do česa mir ist an (etwas) gelegen; ich habe Interesse an (einer Sache) (meni je do resnice mir ist es an der Wahrheit gelegen; meni ni do mesa ich habe kein Verlangen nach Fleisch)
meni je/ni do koga mir ist an (jemandem) gelegen/nicht gelegen; (jemand) interessiert mich (nicht)
|
biti iz Pariza/dobre hiše: aus (Paris/gutem Haus) sein
biti iz najhujšega über dem Berg sein
|
biti na kom: na tebi je, da … es ist/liegt an (dir), zu …
|
biti ob kaj (etwas) verloren haben (ob vse sem ich habe alles verloren/mir wurde alles genommen; bil je ob življenje er ist ums Leben gekommen; bil je ob kosilo er ist ohne Mittagessen geblieben)
|
biti pri teti/zdravniku: bei (der Tante/dem Arzt) sein; (die Tante/den Arzt) besuchen; zabavi: besuchen; (večerni) predstavi: in (der Vorstellung/Abendvorstellung) sein
biti pri čem : vem, pri čem sem (ich weiß,) woran ich bin
|
biti za (odobravati/podpirati) dafür sein
|
meni je/ni ➞ → dobro, dolgčas, slabo, všeč itn.
biti ➞ → na glasu itn.
v restavraciji: za koga je (riba)? wer bekommt ([den] Fisch)? - bíti (sem) to be; to exist; to live; to take place
je (= se nahaja) there is
so (= se nahajajo) there are; (bivati) to stay
bíti lačen, žejen to be hungry, thirsty
bíti ves iz sebe to be beside oneself, to be overwrought
3 x 5 = 15 three times five equals fifteen
kaj je, kakó je (kaj) z njim? how is he?, how is he getting on?; how are things with him?
kaj je s teboj? what is the matter with you?
toplo (mraz) mi je I am warm (cold)
ne morem bíti brez (cigaret) I cannot do without (cigarettes)
bíti brez denarja to be short of money
bíti brez premoga to be short of coal
po čem je kruh? how much is (the) bread?
koliko je do postaje? how long does it take to the station?
bodi previden! be careful!
on je iz Londona he is (ali comes) from London
kdo je? who is there?
kdo je tam? (vojak na straži) who goes there?
po meni je, z menoj je konec I am done for, pogovorno I've had it
kaj Vam je? what is the matter with you?
nič mi ni there is nothing the matter with me
slabó mi je I feel sick
jaz sem (to) it is I, pogovorno it's me
če bi jaz bil Vi (bil na Vašem mestu), bi ostal doma if I were you, I would stay at home
če je (to) takó if it is so, if that be so, if that be the case
naj bo takó! arhaično let it be so!
naj bo (to), kot hoče! be that as it may
naj bo tako ali tako in either case
to bo dovolj this will do
kar je bilo, je bilo let bygones be bygones
bíti v napoto to be in the way, to inconvenience, to hinder
ni mi za... I don't care for...
za to mu ni he does not care about it
nič mi ni zanj pogovorno I couldn't care less about him, I don't care a fig for him
ni mi do šal I am in no mood for joking
to ni (nič) zame that is not in my line
nič ni bilo iz tega nothing came of it
ni mi do poezije I have no time for poetry
mnogo mi je do tega, da... I am very anxious to...
vem, pri čem sem I know where I stand
on je proti meni he has set his face against me
hiša je v gradnji the house is being built
bilo mi je, da bi jokal I felt like crying
on bi bil dober učitelj he would make a good teacher
tu gre za bíti ali ne bíti this is a matter of life or death
šlo je za bíti ali ne bíti it was touch and go
pri tem sem ob 50.000 SIT I am fifty thousand tolars out of pocket over it - bíti (sem) être, exister, subsister, se trouver
nekoč je bilo il y avait une fois
v vodi je kisik il y a de l'oxygène dans l'eau
travnik je za gozdom le pré se trouve derrière le bois
so ljudje, ki se ne boje zaprek il est des gens qui n'ont pas peur des difficultés (ali qui ne reculent pas devant l'obstacle)
take rože so samo na jugu ces fleurs ne se rencontrent que dans le midi
bil je v gledališču il est allé au théâtre
bil je pri nas il est venu à la maison
biti tu, navzoč être là, présent
seja bo v četrtek la séance aura lieu jeudi
biti v skladu s'accorder avec, être en accord avec
hladno je il fait frais
biti lačen avoir faim
biti žejen avoir soif
biti ob službo perdre son emploi
biti istih let avoir le même âge
dvakrat dve je štiri deux fois deux font quatre
očeta še ni le père n'est pas encore arrivé
kaj bo s teboj? que vas-tu devenir?
na tebi je, da spregovoriš c'est à toi de parler
po njem je il est perdu, c'en est fait de lui
ne vemo, pri čem smo nous ne savons pas à quoi nous en tenir
dež ni in ni nehal il pleuvait sans cesse
boj za biti ali ne biti une lutte sans merci
kako ti je? comment vas-tu? comment va ta santé?
kar je, je ce qui est fait, est fait
po čem je to? combien cela coûte-t-il? - bíti (sém) imperf.
A) (v osebni rabi)
1. (izraža materialno ali duhovno navzočnost) essere:
so še stvari, ki jih ne poznamo vi sono ancora delle cose che non conosciamo
bil je kralj, ki je imel tri sinove c'era una volta un re che aveva tre figli
2. (navadno s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom) essere, stare:
hiša je (stoji)
sredi polja la casa sta in mezzo ai campi
za gozdom je (se razprostira)
travnik dietro il bosco c'è, si stende un prato
biti na zabavi (udeležiti se je) essere, partecipare alla festa
nesreča je bila (se je zgodila)
včeraj l'incidente è avvenuto ieri
3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom za izražanje lastnosti ali stanja osebka)
prijatelj je učitelj l'amico fa il maestro
pšenica še ni zrela il grano non è ancora maturo
biti naprodaj essere in vendita
biti v sorodu essere imparentato
ne biti po volji non piacere, non andare
biti brez denarja essere senza quattrini, al verde
biti ob kaj perdere (lavoro, buon nome)
biti za kaj sostenere, appoggiare qcs.
biti v dvomih dubitare
biti v skrbeh, v strahu za koga temere per qcn.
(s kakovostnim rodilnikom):
biti vesele narave essere di indole allegra
biti srednje postave essere di statura media
biti kmečkega rodu essere di origine contadina
biti slabega zdravja essere di salute cagionevole
biti istih let avere la stessa età
4. (za izražanje istosti, enakosti) fare:
ena in ena je dve uno più uno fa due
kolikokrat je dve v osem? due quante volte sta in otto? quante volte fa otto diviso due?
B) (v brezosebni rabi)
1. (z zanikanim osebkom v rodilniku) essere:
jutri ne bo šole domani non c'è lezione
očeta še ni papà non c'è ancora
2. (s smiselnim osebkom v odvisnem sklonu):
žal mi je bilo mi è dispiaciuto
zelo jo je bilo groza provava un forte terrore
mater je strah la madre ha paura
vse je bilo sram tutti si vergognarono
3. (z delnim rodilnikom za izražanje količine) essere:
denarja je malo di soldi ce n'è pochi
ali je kaj novega c'è niente di nuovo
deset jih je bilo erano (in) dieci
4. (s prislovno rabljenim izrazom v povedku):
dolgčas je che noia!
otroka mu ni bilo mar del bambino non gliene importava niente
na morju je bilo lepo al mare è stato bello
slabo ji je bilo si è sentita male
škoda ga je peccato per lui
5. (z nedoločnikom za izražanje možnosti ali nujnosti) essere:
žive duše ni bilo videti non c'era, non si vedeva anima viva
tako se je spremenil, da ga skoraj ni spoznati è cambiato tanto da essere quasi irriconoscibile
6. (v osebni ali brezosebni rabi, navadno s prislovno rabljenim samostalnikom) essere, fare:
mraz je bilo faceva freddo
zunaj je bila tema fuori era buio
7. (eliptično za oživitev pripovedi) essere:
kaj bomo zdaj? e adesso cosa si fa?
še en kozarček bova beviamo un altro goccio
klop je iz kamna la panca è di pietra
fant je s Primorskega il giovanotto è del Litorale
deček ni za šolo il ragazzo non è tagliato per la scuola
hvala lepa. Ni za kaj tante grazie. Non c'è di che
C) (pomožni glagol z opisnim ali trpnim deležnikom) essere:
je delal, bo delal ha lavorato (lavorava, lavorò), lavorerà
je izdelan è fatto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kar je, je quel che è stato è stato
dekle je lepo, da je kaj la ragazza è una vera bellezza
obleka je bila trideset tisoč tolarjev il vestito è costato trentamila talleri
ta je lepa! questa è bella!
še tega je bilo treba ci voleva pure questo
prav mu je gli sta bene
bilo mu je, da bi zavriskal avrebbe voluto gridare dalla gioia
o tem ni da bi govoril non è il caso di parlarne
biti na glasu essere noto, famoso
ali ti je znano, kaj je na stvari tu ne sai qualcosa?
na tebi je, da poveš tocca a te dirlo
otrok je po očetu il ragazzo è tutto suo padre, è suo padre sputato
po njem je è perduto, è morto
ne vem, pri čem smo non so a che punto siamo
biti pri sebi essere cosciente; essere robusto
ves dan je v knjigah sta tutto il giorno chino sui libri
pren. biti bela vrana essere raro come le mosche bianche
biti bogat z nečim abbondare di qcs.
bolje bi bilo, če bi ostali doma tanto valeva restare a casa
pren. biti brez skrbi dormire tra due guanciali
biti deležen splošne graje riscuotere il biasimo generale
koliko sem dolžan? cosa devo?
biti donosen rendere
biti drogiran žarg. avere la scimmia sulla spalla
napis je iz trinajstega stoletja l'iscrizione data dal tredicesimo secolo
biti kandidat candidarsi
biti komu v čast fare onore a qcn.
biti med Scilo in Karibdo essere tra Scilla e Cariddi
biti mlahav essere di lolla
biti na čelu capitanare, capeggiare, guidare
biti na dieti stare a dieta
kakor je navada reči come si suol dire
tvoje ravnanje ni primerno tvojim letom certi tuoi atteggiamenti si disdicono alla tua età
biti nujen urgere
biti ob pamet ammattire
pren. biti poskusni zajec fare da cavia
potreben bi bil še ščepec soli qui ci andrebbe ancora un po' di sale
ti čevlji so mi prav queste scarpe calzano benissimo
stori, kakor ti je prav fa' pure come ti piace
biti stalni odjemalec v trgovini servirsi in un negozio
biti v agoniji agonizzare
biti v cvetju fiorire
biti v devetih nebesih essere al settimo cielo
biti v modi usare
zdaj so v modi nižje pete adesso i tacchi usano meno alti
biti v nevarnosti correre pericolo
jur. biti v pristojnosti competere
biti v skrbeh (za) temere, trepidare (per)
biti v veljavi essere in vigore, vigere
biti višji, širši, težji superare qcn. in altezza, in larghezza, in peso
pren. biti ves blažen andare in visibilio
biti vreden, zelo vreden, vreden celo premoženje valere un mondo, un occhio della testa, un patrimonio, un Perú, un tesoro
ne biti vreden piškavega oreha non valere un accidente, un cavolo, un fico secco
biti zaslužen za domovino ben meritare della patria
biti zastarel essere out
biti žal dispiacere, rincrescere
žal mi je, a ti ne morem ustreči mi dispiace ma non posso accontentarti - bíti (sem) ser; estar
ste Vi? ¿es usted?
kaj je to? ¿qué es esto?
kaj (pa) je? ¿qué es?, ¿qué pasa (ali ocurre)?
on je doma (él) está en casa
smo (trenutno) v Kranju estamos en Kranj
koliko ste stari? ¿qué edad tiene usted?
smo utrujeni estamos cansados
brat mi je bolan mi hermano está enfermo
okno je odprto la ventana está abierta
moja sestra je zelo priljubljena mi hermana es muy apreciada
zgodaj, pozno je es temprano, es tarde
kava je hladna el café está frío
danes je 10. maj hoy estamos a diez de mayo
seja je bila včeraj la reunión tuvo lugar ayer
je, so ... hay
v tej ulici je mnogo trgovin en esta calle hay muchas tiendas
sinoči sem bil v kinu anoche estuve en el cine
mraz (toplo, sončno, vetrovno) je hace frío (calor, sol, viento)
vroče mi je, zebe me tengo calor, tengo frío
če je tako si es así, en ese caso
upati je, da ... es de esperat que...
ne biti pri sebi no estar en sí
biti na tekočem estar al día - biti blažen med ženami frazem
(o družbi žensk) približek prevedka ▸ körülrajongják a nők
Kot športnik je bil vedno obkrožen z moškimi, danes pa je blažen med ženami. ▸ Sportolóként mindig férfiak vették körül, ma pedig körülrajongják a nők. - biti sin svojega očeta frazem
(sin ima določene lastnosti očeta, pogosto slabe) ▸ apja fia
Bil sem sin svojega očeta, zato mi ni zaupal. ▸ Apám fia voltam, ezért nem bízott meg bennem. - bivša samostalnik
(nekdanja partnerica) ▸ ex, ex-barátnő, volt barátnő, excsajnjegova bivša ▸ volt barátnőjeNeki fant mi je na primer ves čas govoril, da je bila pa njegova bivša res prava. ▸ Az egyik srác például állandóan arról beszélt, hogy az exe tényleg az igazi volt.
Če reče moški, da je bil seks z bivšo slab, zanesljivo laže. ▸ Ha egy férfi azt mondja, hogy az ex-barátnőjével rossz volt a szex, biztosan hazudik.
Videti svojega dragega med neobveznim in čisto prijateljskim pogovorom z njegovo bivšo je lahko izredno pomirjujoče. ▸ Látni a kedvesedet egy kötetlen és teljesen baráti beszélgetés közben a volt barátnőjével rendkívül megnyugtató tud lenni. - blagoslóv blessing; benediction; arhaično benison
to je blagoslóv z neba it's a blessing from heaven
to je pravi blagoslóv (figurativno) it is a godsend (zame to me)
dati svoj blagoslóv to give one's blessing
to je bil pravi blagoslóv (figurativno) that was a blessing indeed
pravi blagoslóv je, da je včeraj deževalo yesterday's rain was a real godsend
podeliti komu svoj blagoslóv to give someone one's blessing
zdravje je največji blagoslóv health is the greatest of blessings - blato samostalnik
1. (o zemlji) ▸ sárplaz blata ▸ sárlavinaposušeno blato ▸ száradt sárlepljivo blato ▸ ragacsos sármorsko blato ▸ tengeri sárobtičati v blatu ▸ sárban rekedvaljati se v blatu ▸ sárban hentereg, sárban fetrenggloboko blato ▸ mély sárkepa blata ▸ sárgöröngykup blata ▸ sárkupacgaziti po blatu ▸ sárban gázolbroditi po blatu ▸ sárban gázolVse skupaj je bilo gradbišče, zato je bilo obilo blata. ▸ Az egész területen építkezés folyt, ezért volt rengeteg sár.
Že dneve in dneve je deževalo in ceste so se spreminjale v blato. ▸ Már napok óta zuhogott az eső, és az utak sártengerré váltak.
Povezane iztočnice: zdravilno blato, aktivno blato, dehidrirano blato, hiša iz blata, koliba iz blata, koča iz blata
2. (iztrebek) ▸ bélsár, székletodvajanje blata ▸ székelésBolnika vedno vprašamo, ali pri odvajanju blata čuti bolečine. ▸ A beteget mindig megkérdezzük, hogy vannak-e fájdalmai székelés közben.izločanje blata ▸ széklet kiválasztásazadrževanje blata ▸ széklet visszatartásauhajanje blata ▸ székletszivárgásvzorec blata ▸ székletmintačloveško blato ▸ emberi székletkri v blatu ▸ székletvértekoče blato ▸ folyós székletPogosto izločanje tekočega blata je najpogostejši znak, da gre za drisko. ▸ Folyós széklet ürítése a hasmenés leggyakoribb jele.urin in blato ▸ vizelet és székletiztrebljanje blata ▸ székletürítésblato živali ▸ állati székletkrvavo blato ▸ véres széklettrdo blato ▸ kemény széklet
3. izraža negativen odnos (o negativni situaciji ali stanju) ▸ mocsár, slamasztikapotegniti koga iz blata ▸ kihúz valakit a sárbólSrbija s predsedniškimi volitvami tone v politično blato. ▸ Szerbia az elnökválasztás során egyre mélyebbre süllyed a politikai mocsárba.
Velika pričakovanja delavske blaginje so se sfižila in potonila v blatu birokracije in prikrite korupcije. ▸ A dolgozók jólétével kapcsolatos nagy várakozások füstbe mentek és elsüllyedtek a bürokrácia és a rejtett korrupcióba mocsarában.
Nemško notranjepolitično prizorišče se čedalje bolj pogreza v blato afer. ▸ A német belpolitikai színtér egyre mélyebbre süllyed a botrányok mocsarában.
Kak odličen odvetnik bi ga morda le lahko potegnil iz blata. ▸ Egy ügyes ügyvéd talán csak ki tudná húzni a slamasztikából.
4. (o sramotenju) ▸ sárobmetavanje z blatom ▸ sárdobálásNjun zakon je bil sila razburljiv, a se je končal s polomom in obmetavanjem z blatom. ▸ A házasságuk rendkívül izgalmas volt, mégis totális csőddel és sárdobálással végződött.
Zakone bodo interpretirali sebi v prid, samo da bodo čim bolj sprali blato s svojih imen. ▸ A törvényeket a saját érdekeik szerint fogják értelmezni annak érdekében, hogy minél tisztábbra mossák nevüket. - blokirati glagol
1. (zapreti prehod) ▸ eltorlaszol, blokád alá vesz, elzárpolicija blokira ▸ a rendőrség blokád alá veszvojska blokira ▸ a katonaság eltorlaszoljatovornjak blokira ▸ a teherautó eltorlaszoljablokirati promet ▸ forgalom elől elzárblokirati ulico ▸ utcát lezárblokirati mejo ▸ határt lezárblokirati izhod ▸ kijáratot elzárblokirati mejni prehod ▸ határátkelőhelyet lezárpovsem blokirati ▸ teljesen lezárPromet je obstal, zapuščeni tovornjaki in avtomobili so blokirali ceste, tramvaji niso vozili. ▸ A forgalom leállt, az elhagyott teherautók és gépkocsik eltorlaszolták az utakat, a villamos sem járt.
2. ponavadi v športnem kontekstu (ustaviti) ▸ kivéd, hárít, blokkoligralec blokira ▸ a játékos kivéditekmec blokira ▸ a versenyző hárítjablokirati strel ▸ védi a lövéstblokirati napad ▸ blokkolja a támadástblokirati met ▸ blokkolja a dobástuspešno blokirati ▸ sikeresen hárítjaV tretjem nizu so se domači le zbrali, nekajkrat uspešno blokirali napade gostov, tako da je bil rezultat ves čas negotov. ▸ A harmadik menetben a hazaiak mégis összeszedték magukat, sikeresen elhárították a vendégek néhány támadását, az eredmény így végig bizonytalan volt.
3. (o napravah) ▸ leblokkolkolo blokira ▸ a kerék leblokkolKolesa na spolzkem vozišču hitro blokirajo in trčenje je neizogibno. ▸ A csúszós úton a kerék hamar leblokkol, és az ütközés elkerülhetetlen.
4. (preprečiti izvedbo) ▸ megakadályozblokirati dogovor ▸ megakadályozza a megállapodástNobenega dvoma ni, da skuša opozicija blokirati vlado z referendumi! ▸ Az ellenzék kétségkívül népszavazásokkal próbálja blokkolni a kormányt.
5. medicina (preprečiti delovanje) ▸ blokkolprotitelesce blokira ▸ blokkolja az antitesteketblokirati receptorje ▸ blokkolja a receptorokatblokirati encime ▸ blokkolja az enzimeketblokirati delovanje česa ▸ blokkolja valami működésétV kar 80 odstotkih kapi krvni strdki blokirajo arterije v možganih. ▸ A vérrögök az agyi infarktusok 80 százalékában elzárják az agyi artériákat.
6. v finančnem kontekstu (onemogočiti uporabo) ▸ zárol, befagyaszt, blokkol, letiltbanka blokira ▸ a bank blokkoljablokirati premoženje ▸ zárolja a vagyontblokirati dostop do česa ▸ letiltja a hozzáféréstIzgubljeno oz. ukradeno bančno kartico banka ob prijavi takoj blokira. ▸ A bank a bejelentést követően azonnal zárolja az elvesztett, illetve ellopott bankkártyát. - bòb1 (bôba) m
1. bot. (rastlina, plod) fava (Vicia faba):
pren. biti bob ob steno essere inutile, vano
pren. reči bobu bob, popu pop dire pane al pane e vino al vino, chiamare le cose col loro nome
pren. iz boba se izdreti raccapezzarsi
pren. to je bilo takrat, ko je bil še bob v klasju in pšenica v stročju (nelle fiabe) questo non accadde mai
2. caccola
3. bot.
volčji bob lupino (Lupinus) - bog samostalnik
1. tudi z veliko začetnico (nadnaravno bitje v različnih religijah) ▸ isten, istenségjudovski Bog ▸ zsidó Istenstarozavezni bog ▸ ószövetségi istengrški bog ▸ görög isten, görög istenségrimski bog ▸ római isten, római istenségsončni bog ▸ napistenpoganski bog ▸ pogány istenbog ljubezni ▸ szerelem istenebog vojne ▸ háború istenebog neba ▸ ég isteneverovati v boga ▸ istenben hiszčaščenje boga ▸ istenimádatposvečen bogu ▸ istennek szenteltolimpski bogovi ▸ olümposzi istenekvrhovni bog ▸ főistenZevs je bil vrhovni bog, Pozejdonu pa je prepustil oblast nad morjem. ▸ Zeusz volt a legfőbb isten, Poszeidónnak pedig a tenger feletti uralmat hagyta.slovanski bog ▸ szláv istenhišni bog ▸ házi istennesmrtni bogovi ▸ halhatatlan istenmogočen bog ▸ hatalmas istenmuslimanski bog ▸ muzulmán istenčastiti boga ▸ istent imádrečni bog ▸ folyók istenezaupanje v boga ▸ istenbe vetett bizalom
2. (o najvišji veljavi ali statusu osebe) ▸ istennogometni bog ▸ futballistenDiego Armando Maradona je nogometni bog, ne samo tukaj, ampak tudi po svetu. ▸ Diego Armando Maradona a futball istene nemcsak nálunk, hanem világszerte.
Začel je odstranjevati politične tekmece in si domišljati, da je bog. ▸ Elkezdte kiiktatni politikai riválisait, és istennek képzelni magát. - bóg God; the Lord; deity
o bóg! dear me!
moj bóg! good Heavens!, good Lord!
daj bóg God grant!, would to God!; I wish to goodness!, I wish to God!
bóg ne daj!, bóg obvaruj! God forbid!, zastarelo God forfend!; touch wood!
bóg z Vami! God speed you!
zbogom! goodbye, farewell!
bógu podoben godlike
vsemogočni bóg God Almighty
bógu vdan devout, pious
tako mi bóg pomagaj! so help me God!
(bil je) prizor za bógove (it was) a sight for sore eyes
to je kot od bóga poslano it's a godsend
bóg (si ga) vedi God knows, I don't
bogve arhaično God wot
bogve zakaj goodness (ali God) knows why
bogve, kdo je to rekel I wonder who said it
če bóg da please God, God willing
moj bóg, kaj pa delate? for God's sake, what are you doing?
stati kot lipov bóg (figurativno) to stand like a graven image; to stand stock-still
človek obrača, bóg pa obrne man proposes, God disposes; God commands, man obeys
bóg je najprej sebi brado ustvaril charity begins at home - bóg (-á) m
1. rel. (v enoboštvu, v krščanstvu) Dio, Iddio; Signore; Altissimo; pog. Domineddio, Padreterno:
častiti, moliti boga venerare, pregare Dio
verovati v boga credere in Dio
vsemogočni, večni bog onnipotente, eterno Dio
bog oče Dio Padre
pred smrtjo spraviti se z bogom in punto di morte conciliarsi con Dio, ricevere l'Estrema Unzione
2. rel. (v mnogoboštvu) dio pl. gli dei:
sončni bog, bog vojske il dio del sole, della guerra
bogovi na Olimpu gli dei dell'Olimpo
pren. živeti ko mali bog vivere come un papa
3. (v medmetni rabi)
a) (za izražanje začudenja, navdušenja) sant'Iddio, santo cielo:
ljubi bog, ali je to mogoče sant'Iddio, santo cielo, è mai possibile
b) (za izražanje nejevolje, nestrpnosti)
bog nebeški, za boga milega, za boga svetega sant'Iddio, per l'amor di Dio
c) (za izražanje strahu, vznemirjenja) oddio:
moj bog, saj ne bom zdržal oddio, non ce la farò
č) (za izražanje dvoma, negotovosti)
bog vedi, kod hodi chissà dov'è
če bog da, se bomo kmalu videli se Dio vuole, presto ci rivedremo
d) (za izražanje svarila, opozorila)
bog varuj, da bi kaj takega storil Dio non voglia, Dio ce ne scampi e liberi che tu faccia qualcosa di simile
e) (za izražanje hvaležnosti, zadovoljstva)
dobro smo opravili, hvala bogu ce l'abbiamo fatta, grazie a Dio, grazie al cielo
f) (za izražanje najboljše želje):
bog daj srečo, zdravje! buona fortuna!; salute!
(pri pozdravu) 'Dober večer!' 'Bog daj!' 'Buona sera!' 'Buona sera!'
4. pren. (človek, ki ima veliko veljavo):
v vasi je bil mali bog in paese comandava lui
5. pren. (najvišji vzor) dio:
njegov bog je denar il denaro è il suo dio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bog ga tepe è perseguitato dalle disgrazie
bibl. dati cesarju, kar je cesarjevega, bogu kar je božjega dare a Cesare ciò che è di Cesare e a Dio ciò che è di Dio
pren. bogu čas krasti oziare, poltrire
pren. živeti bogu za hrbtom abitare a casa del diavolo
pren. držati se ko lipov bog starsene in disparte, zitto
pren. kaj narediti, da se bog usmili fare qcs. alla carlona
PREGOVORI:
človek obrača, bog obrne l'uomo propone, Dio dispone; non cade foglia che Dio non voglia
bog je sam sebi najprej brado ustvaril il primo prossimo è me stesso
pomagaj si sam in bog ti bo pomagal chi s'aiuta Iddio l'aiuta
bog ne plača vsake sobote Dio non paga il sabato - bojevati glagol
1. (o vojaškem spopadu) ▸ harcol, csatázik, csatározik, háborúzikbojevati vojno ▸ kontrastivno zanimivo háborúban harcolBush in Blair pravita, da bojujeta vojno proti terorizmu, da bi bil svet bolj varen. ▸ Bush és Blair azt állítják, hogy azért harcolnak a terrorizmus ellen, hogy a világ biztonságosabb legyen.
Devet let sta sprti strani bojevali vojno. ▸ A hadban álló felek kilenc évig háborúztak.
Danes velja, da bodo brezpilotna letala v prihodnosti bojevala vojne, ne da bi bilo komu treba tvegati glavo. ▸ Mai nézetek szerint a jövőben drónok fognak majd háborúzni, így senkinek nem kell vásárra vinnie a bőrét.
Vojno se je bojevalo tudi na morju. ▸ A háború a tengeren is zajlott.
2. (o prizadevanju) ▸ küzd, harcot vívbojevati boj ▸ harcolSlovenija je dejansko v tem času bojevala boj na dveh frontah: mednarodni in notranjepolitični. ▸ Szlovénia ebben az időben ténylegesen két hadszíntéren küzdött, a nemzetközin és a belpolitikain.
Zanimalo nas bo, kako bojujejo boj s hrupom strokovnjaki, ki v naše avtomobile vgrajujejo akustične sisteme, ki obljubljajo užitke koncertnih dvoran. ▸ Arra leszünk kíváncsiak, hogyan küzdenek a zaj ellen azok a szakemberek, akik koncertcsarnokok élményét ígérő akusztikai rendszereket építenek be autóinkba.
Preden mu je uspelo s svojimi dietetičnimi krožniki, je bojeval boje z zdravniki, ki so bili nezaupljivi ob njegovih vabljivih jedeh. ▸ Mielőtt sikerrel járt volna diétás fogásaival, sokat küzdött az orvosokkal, akik bizalmatlanok voltak a csábító étkeivel szemben.bojevati bitko ▸ csatázikVsak dan se moraš za nekaj boriti, vsak dan moraš bojevati bitke. ▸ Minden nap küzdeni kell valamiért, minden nap csatákat kell vívni.
Tokrat bojuje bitko z omejitvami lastnega ostarelega telesa. ▸ Ezúttal saját megöregedett teste korlátaival kell megküzdenie.
Štiriintridesetletni igralec je v preteklih letih že kar nekajkrat bojeval bitke z alkoholom, mamili in odvečnimi kilogrami. ▸ A harmincnégy éves színész az utóbbi években többször küzdött az alkohollal, drogokkal és a súlyfelesleggel.
Pogosto sem na zunaj delovala čisto običajno, ljudje niso prepoznali, da sem v sebi bojevala bitke s črnimi mislimi. ▸ Kifelé gyakran teljesen normálisnak tűntem, az emberek nem vették észre, hogy belül sötét gondolatok ellen küzdöttem.
Z neredom bojuje bitko, v kateri nikoli ne zmaga. ▸ Harcot vív a rendetlenséggel, amelyben soha nem győz. - bojevnik samostalnik
1. (o boju ali spopadu) ▸ harcosčečenski bojevniki ▸ csecsen harcosokneustrašen bojevnik ▸ rettenthetetlen harcossovražni bojevniki ▸ ellenséges harcosokpogumen bojevnik ▸ bátor harcosindijanski bojevnik ▸ indián harcoshraber bojevnik ▸ bátor harcosfanatičen bojevnik ▸ fanatikus harcosbojevniki plemena ▸ törzs harcosaičeta bojevnikov ▸ harcosok csapatastatus bojevnika ▸ harcos státusvojska bojevnikov ▸ harcosok hadseregebojevnik na konju ▸ lovas harcosgrob bojevnika ▸ harcos sírjaVdalo se je okoli 5750 talibskih bojevnikov, med njimi 750 tujih plačancev. ▸ Körülbelül 5750 tálib harcos, köztük 750 külföldi zsoldos adta meg magát.
Na kamniti ploščadi naj bi Maji postavljali na ogled glave ujetih bojevnikov in drugih človeških žrtev. ▸ A maják állítólag kőtáblán tették közszemlére az elfogott harcosok és más áldozatok fejét.
2. (borbena oseba) ▸ harcosbojevniki na igrišču ▸ harcosok a pályánneustrašen bojevnik ▸ rettenthetetlen harcosprekaljen bojevnik ▸ öreg harcosnepopustljiv bojevnik ▸ hajthatatlan harcosPotrebujemo bojevnike, ki bodo po najboljših močeh branili barve kluba. ▸ Olyan harcosokra van szükségünk, akik a klub színeit a legjobb tudásuk szerint védik.
Je dobrosrčen, nesebičen in pohleven, če pa je treba zaščititi svoje najdražje ali prijatelje, se spremeni v neustrašnega bojevnika. ▸ Jószívű, önzetlen és jámbor, de ha szerettei vagy barátai védelméről van szó, rettenthetetlen harcossá válik.
Otroke je treba naučiti veščin preživetja, jim vcepiti disciplino, da bodo tudi oni postali "pravi bojevniki". ▸ A gyermekeket meg kell tanítani a túlélési készségekre és fegyelemre, hogy ők is „igazi harcosokká” váljanak.
3. (vnet zagovornik) ▸ harcosbojevnik za človekove pravice ▸ emberjogi harcosbojevniki proti korupciji ▸ korrupcióellenes harcosbojevniki za mir ▸ békeharcosbojevniki za demokracijo ▸ demokrácia harcosabojevniki za svobodo ▸ szabadságharcosbojevniki za neodvisnost ▸ függetlenség harcosaTo nagrado je leta 1999 ustanovila švedska svetovna organizacija za otroke, da bi izkazala priznanje bojevnikom za pravice otrok. ▸ Ezt a díjat 1999-ben a Svéd Gyermekjogi Világszervezet a gyermekjogi harcosok elismerésére alapította.
Bil je med vodilnimi bojevniki za pravice črncev v Južnoafriški republiki. ▸ Ő volt az egyik vezető harcos a feketék jogaiért Dél-Afrikában.
4. (vozilo) ▸ harcos [gépjármű]
Največje presenečenje je vodljivost tega uličnega bojevnika. ▸ A legnagyobb meglepetés, hogy mennyire könnyű vezetni ezt az utcai harcost. - Bojevnik samostalnik
tudi z malo začetnico, ponavadi v množini, v športnem kontekstu (član košarkarskega kluba) ▸ Harcos
V tolažbo pa mu je lahko dejstvo, da je bil v sedmem zaporednem porazu Bojevnikov s 40 točkami najboljši strelec. ▸ Vigasztalhatja az a tény, hogy a Harcosok (Warriors) zsinórban hetedik vesztes meccsén 40 ponttal ő volt a legjobb dobó.
Ob zmagi bojevnikov je Kevin Durant dosegel kar 39 točk in bil s tem najboljši strelec ekipe. ▸ A harcosok győzelmében Kevin Durant 39 pontot szerzett, és ezzel a csapat legjobb pontszerzője lett. - bojišče samostalnik
1. (o vojaškem spopadu) ▸ csatatér, harctér, harcmezősoško bojišče ▸ isonzói csatatérbližnjevzhodno bojišče ▸ közel-keleti harctérkrvavo bojišče ▸ véres csatatérbalkansko bojišče ▸ balkán csatatérranjenci na bojišču ▸ sérültek a harcmezőnvojaki na bojišču ▸ katonák a harcmezőnpreživetje na bojišču ▸ túlélés a harctérenrazmere na bojišču ▸ harctéri körülményekpasti na bojišču ▸ csatatéren elesik, harcmezőn elesikumreti na bojišču ▸ csatatéren meghal, harctéren veszíti életétNa bojišču je padlo okrog 35.000 vojakov. ▸ Körülbelül 35 000 katona esett el a csatatéren.
Ceste so gradili vojaki, da so se po njih hitreje premikali na bojišča. ▸ A katonák utakat építettek, hogy gyorsabban eljussanak a csataterekre.
2. (v športu) ▸ küzdőtérnogometno bojišče ▸ harctér a futballpályánPotem je projekt zamrl, dokler se podobna zamisel ni rodila pred nekaj leti na nogometnem bojišču. ▸ Aztán a projekt elakadt, mígnem néhány évvel ezelőtt hasonló ötlet született a futballpályán.športno bojišče ▸ sportarénaSama oblika boksarskega bojišča bi bila lahko tudi drugačna, lahko bi bil dejansko krog, kot ga poznajo v rokoborbi ali v kakšnem od azijskih borilnih športov. ▸ A bokszring alakja eltérő lehet - valójában lehetne kör alakú is, mint a birkózásban vagy néhány ázsiai küzdősportban.
3. (o konfliktu, spopadu) ▸ csatatér, harctérspremeniti v bojišče ▸ csatatérré változik, harctérré változikGlavno bojišče regionalizacije se je tako preneslo na sprejemanje zakona o pokrajinah. ▸ A regionalizáció fő harctere tehát a tartományi törvény elfogadására tevődött át.
Žal je danes v mnogih družinah miza bojišče, kjer starši in otroci merimo moči. ▸ Sajnos manapság sok családban az asztal az a csatatér, ahol a szülők és a gyerekek összemérjük a hatalmunkat.
To spremeni šolo v bojišče za čim boljše rezultate, v boj za točke. ▸ Ez az iskolát csatatérré változtatja, ahol a harc a lehető legjobb eredményekért, a pontokért folyik.