Franja

knout [náut]

1. samostalnik
knuta, bič

2. prehodni glagol
prebičati

the knout bičanje

knȕt m, knȕta ž (rus.) bič, knuta: udariti -om

látigo moški spol (jahalni) bič

lōrum -ī, n (iz *u̯lōrom (*u̯lērom), indoev. kor. *u̯el- vrteti, viti, plesti; prim. gr. τὰ εὔληρα [iz *ἔƑληρα] Hom. = dor. τὰ αὔληρα uzde)

1. jermen (zlasti za zvezovanje): Pl., Pr., Mart., si (sc. puer) lorum omisit Ci., substringebat caput (sc. equi) loro altius N., cum apparitor Postumium laxe vinciret, „Quin tu“, inquit, „adducis lorum“ L., qui lora restrictis lacertis sensit H., parvis loris vincta O.

2. meton.
a) vajet, uzda, brzda: loro ducere equum L. za uzdo, lora dare V. ali remittere O. uzdo (brzdo) popustiti (popuščati), media inter lora V. med vožnjo samo.
b) usnjen tok (bulla, gl. bulla): Macr.; prim.: Etrusco puero si contigit … signum de paupere loro Iuv.
c) Venerin pas: arcano percussit pectora loro Mart.
d) bič, tepéžnica: Icti., ita vestra latera loris faciam, ut valide varia sint Pl., usque ad necem operiere loris Ter. skoraj do smrti boš bičan, eum … servi publici loris ceciderunt Ci., loris non ureris H. bič te ne žge (ne mrcvari), cirrata loris horridis Scythae pellis Mart.

3. metaf. zaradi podobnosti
a) tanka rozga: Plin. (14, 11).
b) jermen (o mlahavih spolovilih): Petr., madidoque simillima loro inguina Mart. — Soobl. lōrus -ī, m: Petr., Ap.

mazzafrusto m voj. hist. bič

natrix -icis, f (prim. lat. neō, nō, got. *nadrs = stvnem. nātara = nem. Natter gož, ang. adder gad; pomen „povodna kača“ najbrž izhaja iz ljudske etim., ki izpeljuje natrix iz natāre)

I.

1. „vodenica“ = vodna kača, belouška: tantam vim natricum viperarumque Ci., viperae et natrices Sen. ph.; kot masc.: natrix violator aquae Lucan.

2. meton. iz trde belouškine kože narejen bič, korobač; metaf. = penis: si natibus natricem inpressit crassam et capitatam Luc. ap. Non.

3. pren. (o nevarnem človeku) kača, gad: se natricem educāre Suet. —

II. bot. rumeni gladež, katerega korenika ima vonj po kozlu (Ononis natrix Linn.): Plin.

nērbo m

1. bič

2. pren. jedro; ekst. moč (sloga)

nervo m

1. anat. živec:
nervo motorio, sensitivo gibalni, čutilni živec
attacco, crisi di nervi živčni napad
tensione di nervi živčna napetost
avere i nervi biti živčen, slabe volje
avere i nervi a fior di pelle, scoperti biti hudo živčen
avere i nervi a pezzi biti na robu živčnega zloma
avere i nervi saldi obvladati se
dare ai nervi, sui nervi, far venire i nervi razburjati, dražiti; žarg. živcirati

2. pren. jedro

3. bot. žilica (na listu); (filamento) nit (na fižolu)

4. bič

5. glasba struna; žima (na loku)

Peitsche, die, (-, -n) bič; figurativ bič, knuta

peste [pɛst] féminin kuga (tudi figuré); figuré bič; poguba; familier vražič, -čka

peste! vraga!
une peste, une vraie peste odvratna ženska
se garder de quelqu'un comme de la peste kot kuge se koga čuvati, ogibati
que la peste te crève! vrag te vzemi!
que la peste soit de lui! naj gre k vragu!

plaie [plɛ] féminin rana (tudi figuré); figuré bič, obča nadloga, kuga, zlo

plaie d'argent izguba denarja
plaie contuse zmečkanina (rana)
bander, panser une plaie obvezati rano
mettre le doigt sur la plaie (zlasti figuré) dotakniti se ranjenega mesta; najti vzrok zla
retourner, remuer le couteau, le poignard, le fer dans la plaie še stopnjevati, povečati rano, bolečino
ne rêver que plaies et bosses biti zelo prepirljiv, želeti si pretepanja
rouvrir une plaie (figuré) odpreti staro rano
quelle plaie! neznosna stvar! neznosen človek!

rebenque moški spol bič; bikovka

tener rebenque (Am) trmast ali uporen biti

rod¹ [rɔd] samostalnik
šiba, prot, sveženj protja; bič; palica, prekla, drog; šiba strahovalka (leskovka)
figurativno telesna kazen (šibanje)
figurativno knuta, tiranija; žezlo, maršalska palica; drog za merjenje, dolgostna mera (okrog 5 m)
ameriško, sleng pištola, revolver

divining rod, rod of divination bajalica
fishing rod ribiška palica, ribnica
lightning-rod strelovod
to fish with the rod and line loviti ribe (ribariti) z ribiško palico
to give s.o. the rod kaznovati koga s šibo
to have a rod in pickle for s.o. imeti pripravljeno leskovo šibo v olju za koga (za kaznovanje), imeti pripravljeno maščevanje
to kiss the rod brez ugovora, ponižno sprejeti kazen
to make a rod for one's own back figurativno sam sebi jamo (iz)kopati, sam riniti v nesrečo (si nakopati težave, nevšečnosti)
spare the rod and spoil the child kdor ljubi, kaznuje; šiba novo mašo poje

schoenus -ī, m (tuj. σχοῖνος)

1. bot. ločje, loček, loč (čisto lat. iuncus), bič(je), biček, sita, sitje; njegovo dišečo vrsto (Andropogon schoenanthus LINN. (starejše) dišeča žuka) so dodajali v vino, da je dobilo poseben okus in vonj: CA., COL.

2. meton.
a) bičkovo (žukino) mazilo, mazilo iz dišečega bička (dišeče žuke), s katerim so se mazilile javne hotnice (vlačuge, prostitutke, kurbe; prim. schoeniculae): schoeno delibutae PL. (po nekaterih izdajah scoeno = coeno).
b) shójnos, α) grška dolžinska mera, s katero so premerjali osvojeno ozemlje in ga po njej razdeljevali med naseljence; potem tudi β) perzijska in γ) egiptovska dolžinska mera (približno kakih 30–60 stadijev): PLIN.

scorpion [skɔ́:pjɔn] samostalnik
zoologija škorpijon
figurativno bič
vojska, zgodovina metalni stroj

Scorpion astronomija Škorpijon

scourge [skɔ:dž]

1. samostalnik
bič, korobač
figurativno nadloga

scourge of mosquitoes nadloga komarjev
the Scourge figurativno šiba božja (Atila)
the white scourge jetika, sušica

2. prehodni glagol
(pre)bičati, šibati; bičati s kritiko, s satiro
figurativno kaznovati, mučiti, tlačiti, biti šiba božja za

sfērza f

1. bič

2. pren.
la sferza del sole pripeka

3. ekst. bič, ostra graja

staffile m bič

taws(e) [tɔ:z] škotsko

1. samostalnik
bič

to get the taws(e) biti tepen, dobiti batine

2. prehodni glagol
bičati

thong [ɵɔŋ]

1. samostalnik
(usnjen) jermen, ozek jermenček (biča itd.); bič

thong seal zoologija bradati tjulenj

2. prehodni glagol
pritrditi z jermenom; oplaziti, ošvrkniti, tepsti z jermenom