Franja

imbiancare

A) v. tr. (pres. imbianco)

1. beliti:
imbiancare le pareti pobeliti stene; ekst. razsvetliti, razsvetljevati

2. (mettere in bucato) namočiti žehto; ( candeggiare) beliti

3. agr. luščiti (riž)

B) ➞ imbiancare, imbiancarsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ imbianco)

1. pobeliti se; (incanutire) osiveti

2. pren. bledeti; svitati se

imbianchire

A) v. tr. (pres. imbianchisco)

1. beliti

2. blediti, obeliti:
imbianchire una tela obeliti platno

B) v. intr. pobeliti se; osiveti

înălbí -ésc

I. vt. (po)beliti

II. vr. (z)bledeti

in-albō (star. indalbō) -āre

1. trans. beliti, svetliti, razsvetljevati: cerei nocturnas tenebras inalbabant Ap.

2. intr. svetliti, svitati se: ut primum tenebris abiectis indalbabat Enn. (po mnenju nekaterih nepristno in po Apulejevih besedah (gl. inalbeō) ponarejeno).

jalbegar [g/gu] (po)beliti

krèčiti krȅčīm, krȅčiti -īm beliti: krečiti kuhinju, sobe

líčiti lîčīm
I. ličiti, pleskati, beliti; ličiti automobile; ličiti stan; ličiti znači krečiti sobu ili kuću; ličiti vapnom, krečom
II. ličiti se
1. mazati se, ličiti se, šminkati se: ličiti se ružom
2. lepotičiti se

līō¹ -āre (gr. λειόω, λειῶ) ugladiti (uglajati), (po)beliti: cisternam liare Tert., ceram una cum pariete calfaciundo sudare cogat lietque, ut peraequetur Vitr.

málati mâlām (n. malen) nizko pog.
1. slikati: malati ikone
2. beliti, pleskati: malati zidove obojenim krečom, vapnom

mȁzati mȁžēm
1. mazati: mazati maslac na hljeb, hleb, na kruh; mazati lice bjelilom, belilom, šminkom; ovaj slikar ne slika nego maže
2. mazati, podkupovati: valja mazati, pa onda ide
3. ekspr. tepsti: mazati leđa
4. beliti
5. ekspr. pošteno jesti; laže i maže s sladkimi besedami vara

ossigenare v. tr. (pres. ossigeno)

1. oksigenirati

2. beliti, oksidirati (lase)

3. pren. (finančno) podpreti, podpirati

plaster² [plá:stə] prehodni glagol
ometati (zid), beliti, premazati z mavcem, štukirati; nalepiti (obliž, plakat, nalepke on, to)
pripraviti ovitek
pogovorno obmetavati (s kamni, bombami)
figurativno zasipati (s hvalo)

to plaster down nalepiti
to plaster over premazati z mavcem, figurativno ublažiti (bolečino)

poliō¹ -īre -īvī -ītum (iz po [= ἀπό, prim. ab] in linere = „(o)čediti“, „(o)čistiti“, „(z)gladiti“, „(s)polirati“)

1. gladiti, (i)zgladiti ((i)zglajevati), zagladiti (zaglajati), (s)polirati, ugladiti (uglaj(ev)ati), (o)piliti, (z)likati, (po)leščiti, (po)loščiti, (o)čediti, (o)čistiti: frontes (sc. libelli) pumice O., gemmas, ebur, marmora, ligna, linum in filo Plin., rogum asciā Ci., pulvinar Indo dente Cat., politus dens Mart. gladek, politus ligo Mart. obrabljena; occ.
a) z belo malto ali mavcem beliti, (p)obeliti, (o)čistiti, premaz(ov)ati, (pre)barvati, (pre)pleskati, (po)pleskati: eleganter opere tectorio Varr., cellas columbarum albo tectorio Col., columnas albo L., politae columnae Ci.
b) oblačila, obleko (z)likati, (s)taniti, (s)tanjšati, (z)valjati, (z)ravna(va)ti, apretírati: vestes Plin., vestimenta Icti.; od tod subst. pt. pr. polientēs -ium, m valjávci, likalci, ravnalci, apretêrji: quippe aenis polientium extracta in tomenti usum veniunt, Galliarum, ut arbitror, invento Plin., illa nulla scabritie secat, Indica non aeque levat, sed combusta ea polientes marmora fricare iubentur Plin.

2. metaf.
a) lepo urediti (urejati), obdel(ov)ati, kultivirati, (o)čistiti (polje plevela): agros Enn. fr., fundus culturā politus Varr.
b) duševno (u)gladiti, (i)zgladiti, (z)likati, (iz)piliti, (o)piliti, dodelati, rafinirati, izboljš(ev)ati: poliam mea carmina O., materiam polivi versibus Ph., p. orationem Ci., opus limā Q., mores Petr. — Od tod adj. pt. pf. polītus 3, adv. -ē

1. okusno pripravljen (opravljen, opremljen, urejen), okusen: domus Ph., regie polita aedificia Varr., cubiculum politissimum Plin. iun.

2. metaf. uglajen, olikan, kultiviran, prefinjen, rafiniran, izobražen, omikan, izoblikovan, okusen, imajoč okus: homo, iudicium Ci., politus artibus Ci., politus e schola Ci., oratio Ci., epistula Plin. iun., politior humanitas Ci., omni doctrinā politissimus (sc. homo) Ci., Apelles politissimā arte perfecit Ci., polite dicere, eloqui, scribere Ci. lično, lepo, uglajeno, prefinjeno, rafinirano, politius limare Ci.

Opomba: Sinkop. impf. polībant: V.

revocar [c/qu] preklicati; odpoklicati; pregnati (dim); po-, pre-, beliti; na novo ometati; prikriti

revocar una asemblea odpovedati zborovanje
revocar una orden preklicati naročilo

sbiancare

A) v. tr. (pres. sbianco)

1. beliti, pobeliti:
sbiancare il riso prečistiti, rafinirati riž

2. tekstil, papir beliti

B) ➞ sbiancare, sbiancarsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ sbianco) pobeliti se; zbledeti, pobledeti:
sbiancarsi dallo spavento prebledeti od strahu

schmalzen beliti, zabeliti

scialbare v. tr. (pres. scialbo) redko gradb. beliti, ometati

smòčiti -īm
I.
1. prigrizovati, jesti kaj s kruhom
2. beliti: smočiti jelo
II. smočiti se
1. prigrizovati, imeti za prigrizek, za priboljšek: od mlijeka dobije se sir, s kojim se dobro može smočiti
2. beliti se: zelje se pri varenju ne smoči

solear sončiti; beliti (perilo)

solearse sončiti se

streichen (strich, gestrichen) über etwas mit der Hand usw.: gladiti, pogladiti; (ziehen) potegniti; Saiten: potegniti po (strunah); Salbe, Honig, Butter: mazati, namazati; Kitt in die Fugen: zamazati (rege z); Farben: barvati (z), (weißigen) beliti; (durchstreichen, fallenlasen) črtati, aus einer Liste usw.: brisati; aus dem Gedächtnis: izbrisati; die Segel, die Flagge ein Boot: spustiti; Technik gladiti, ravnati; premazovati; intransitiv Tierkunde Vögel: letati; (streifen) potepati se, potikati se; Wind: pihljati; Gebirge: Geographie imeti smer, slemeniti; durch ein Sieb streichen pretlačiti, pasirati; um etwas streichen Katze: plaziti se okoli, hoditi okoli