Franja

Zadetki iskanja

  • sénca sombra f (tudi fig)

    v senci a la sombra
    biti, ostati v senci (fig) estar, quedar oculto
    senco dajati sombrear
    on je le še senca tega, kar je bil es sólo una sombra de lo que fue
    metati, vreči senco hacer sombra, proyectar sombra (na sobre), fig o(b)scurecer, empañar
    lastne sence se bati ser desconfiado hasta de su sombra
    kot senca komu slediti, iti za kom seguir a alg como la sombra al cuerpo
    živeti v senci (fig) vivir ignorado
  • spotíka (-e) f pren. scandalo:
    bati se zamere in spotike temere risentimenti e scandali
    kamen spotike la pietra dello scandalo
    biti spotika čemu essere di ostacolo a qcs.
    govoriti brez spotike parlare speditamente
  • stik1 moški spol (-a …)

    1. (dotik) die Berührung, die Tuchfühlung, (navezava) der [Anschluß] Anschluss

    2. der Kontakt (telesni Körperkontakt)
    stiki množina Kontakte množina
    |
    navezovanje stikov die Fühlungnahme
    ki ima težave pri navezovanju stikov kontaktgestört
    negovanje stikov die Kontaktpflege
    nezmožen/nesposoben za navezovanje stikov kontaktunfähig
    nezmožnost navezovanja stikov die Kontaktunfähigkeit, omejena zmožnost: die Kontaktarmut
    pomanjkanje stikov die Kontaktarmut
    poskus navezave stika der Annäherungsversuch
    prepoved/preprečitev stikov die Kontaktsperre
    težava pri navezovanju stikov die Kontaktschwierigkeit
    zavrtost v navezovanju stikov die Kontaktschwäche
    zavrt v navezovanju stikov kontaktschwach
    bati se stikov/izogibati se stikom kontaktscheu sein
    navezati stike z in Verbindung treten mit, Kontakt aufnehmen mit
    ki rad navezuje stike kontaktfreudig
    ki nerad navezuje stike kontaktscheu, kontaktarm
    odprtost za stike die Kontaktfähigkeit, Kontaktbereitschaft
    odprt za stike kontaktfähig
    pogrešati stike unter Kontaktmangel leiden
    prekiniti stike z brechen mit, [Schluß] Schluss machen mit
    priti v stik z in Berührung kommen mit
    spraviti v stik z in Berührung bringen mit
    stopiti v stik z/vzpostaviti stike z Kontakt aufnehmen mit, Kontakte herstellen mit
    vzpostavljanje/navezovanje stika die Kontaktaufnahme
    biti v stiku in Verbindung sein, Tuchfühlung haben mit, in Kontakt stehen mit
    ostati v stik in Verbindung bleiben, (ne prekiniti pogovorov) im Gespräch bleiben, s stroko: die Fühlung nicht verlieren
    v osebnem stiku von Mensch zu Mensch ➞ → stiki z javnostjo
  • strašansko furchtbar, gewaltig, sagenhaft
    biti strašansko lačen einen Mordshunger haben
    biti strašansko žejen einen Höllendurst haben
    strašansko se bati eine Höllenangst haben
    strašansko se ustrašiti einen Mordsschreck bekommen
    strašansko se zabavati einen Riesenspaß haben
  • stroš|ek [ó] moški spol (-ka …)

    1. die Ausgabe, die Auslage, die Aufwendung, der Kostenpunkt (dodatni Nebenausgabe, sodni Gerichtsauslage)
    posamezni strošek der Kostenpunkt, množina : Einzelkosten množina

    2.
    stroški množina Kosten množina, Unkosten, -kosten
    (dejanski Ist-Kosten, dodatni Mehrkosten, fiksni Fixkosten, indirektni/posledični Folgekosten, investicijski Investitionskosten, kovni Prägekosten, osnovni/proizvodni Gestehungskosten, lastni Selbstkosten, materialni Materialkosten, Sachkosten, mezdni Lohnkosten, nabavni Anschaffungskosten, nadomestitveni Wiederbeschaffungskosten, obratovalni Betriebskosten, obratovalni za stanovanje Bewirtschaftungskosten, Nebenkosten, ocenjeni Normalkosten, pogrebni Begräbniskosten, Beerdigungskosten, poslovni Geschäftskosten, postranski Nebenkosten, potni Reisekosten, Wegekosten, pravdni [Prozeßkosten] Prozesskosten, prevozni Fahrtkosten, prodajni Vertriebskosten, proizvodni Erzeugungskosten, Herstellungskosten, Herstellkosten, Produktionskosten, reklamni Werbungskosten, Werbekosten, selitveni Umzugskosten, Übersiedlungskosten, skupni Gesamtkosten, Gemeinkosten, sodni Gerichtskosten, standardni Plankosten, Standardkosten, stranski Nebenkosten, dela Arbeitskosten, dostave Zustellungskosten, gospodinjstva Haushaltungskosten, gradnje Baukosten, izdelave Fertigungskosten, izvršbe Exekutionskosten, komunalne ureditve Erschließungskosten, neizkoriščene kapacitete Leerkosten, ogrevanja Heizkosten, prehrane Verpflegungskosten, po kosu Stückkosten, obnove Wiederinstandsetzungskosten, popravila Reparaturkosten, posojila Kreditkosten, razpošiljanja Versandkosten, razvoja Entwicklungskosten, reševalne akcije der Rettungsaufwand, Bergungskosten, skladiščenja Lagerkosten, stečajne mase Massekosten, tiskovni Druckkosten, transportni Beförderungskosten, Transportkosten, vzdrževalni Wartungskosten, Erhaltungskosten, Instandhaltungskosten, za otroka Unterhaltskosten, za osebje Personalkosten, za reprezentanco Repräsentationskosten, Repräsentationsaufwendungen, življenjski Unterhaltskosten, Lebenshaltungskosten)
    prihranek pri stroških die Kosteneinsparung
    pavšalni prispevek k stroškom der Pauschalkostenbeitrag
    pribitki k stroškom der Kostenzuschlag
    analiza stroškov in koristi die Kosten-Nutzen-Analyse
    biti zavezan plačilu stroškov kostenpflichtig sein
    delež stroškov der Kostenanteil
    določitev stroškov der Kostenpunkt
    kalkulacija stroškov die Kostenkalkulation
    načrtovanje stroškov die Kostenplanung
    povračilo stroškov die Vergütung
    naraščanje stroškov der Kostendruck
    obračun stroškov die Kostenrechnung, Kostenberechnung
    ocena stroškov der Kostenüberschlag
    povračilo stroškov die Aufwandsentschädigung, die Kostenvergütung, die Kostenerstattung, der Kostenersatz, die Unkostenerstattung
    pravica do povračila stroškov der Kostenerstattungsanspruch, Kostenersatzanspruch
    predračun stroškov der Kostenvoranschlag
    razdelitev stroškov die Umlage von Kosten
    struktura stroškov die Kostenstruktur, der Kostenaufbau
    vzporejanje planskih in realnih stroškov der Soll-Ist-Vergleich
    zavezanec plačila stroškov der Kostenpflichtige ( ein -r)
    zgornja meja stroškov Vorgabekosten
    znižanje stroškov die Kostenminderung, Kostendämpfung, Kostensenkung
    zvišanje stroškov die Kostensteigerung
    ki znižuje stroške [kostensparend] Kosten sparend, kostendämpfend
    ki zvišuje stroške kostensteigernd
    na državne stroške auf Staatskosten
    nakopati si stroške sich in Unkosten stürzen
    ne bati se stroškov keine Kosten scheuen
    predujem za stroške der [Kostenvorschuß] Kostenvorschuss
    prispevek za stroške der Unkostenbeitrag
    vreči se v stroške sich in Kosten stürzen, sich in Unkosten stürzen
    to je odvisno od stroškov das ist Kostenfrage

    3. (poraba) der Aufwand, Kostenaufwand, Geldaufwand (dodatni Mehraufwand, namenski Zweckaufwand, materialni Materialaufwand, mezdni Lohnaufwand)

    4. (izdatki) Spesen množina (bančni Bankspesen, potni Reisespesen, režijski Regiespesen, skladiščni Lagerspesen)
    obračun stroškov die Spesenabrechnung
    brez stroškov spesenfrei
  • tréba

    tréba je it is necessary
    kot tréba as it should be, properly, suitably
    napravi to kot tréba! do it properly!
    ni tréba! no need!
    kaj ti tréba več? what more do you want?
    če bi bilo tréba (= v potrebi) if need be
    ne izostani dljè kot tréba! don't stay away longer than you need!
    ni mi tréba tvojega denarja I don't need your money
    tréba mi je I need, I want
    to je tréba storiti this must be done
    tréba je samo reči in... you have only to say the word and...
    še marsikaj bo tréba napraviti there is still much to be done
    ni se ti tréba bati you needn't fear (za for)
    tréba bi ga bilo kaznovati he ought to be punished
    ni se tréba čuditi, da... it is not to be wondered at that...
    ni ti tréba skrbeti you need not trouble
    tréba je delati, če hočeš uspeti you must work if you want to succeed
    če je tréba, bom to jutri naredil I'll do it tomorrow, if it is necessary (ali if need be)
    tréba bo še tri tedne, da končamo to delo it will take us three weeks to finish this job
    pol ure nam je bilo tréba hoditi do postaje it took us half an hour to walk to the station
  • trepeta|ti (-m) zittern, beben; pred čim: (bati se) zittern vor, sich ängstigen; živalstvo, zoologija žuželka: schwirren; zrak v vročini: flirren, flimmern
  • trúd trouble, effort; exertion; pains pl; hard work, labour, toil; endeavour

    trúda poln painful, troublesome
    s trúdom with an effort
    brez trúda without trouble, easily, effortlessly
    z velikim trúdom with great difficulty
    z lahkim trúdom easily
    izgubljen trúd a waste of effort
    trúd brez haska wasted effort
    ves trúd je zaman pogovorno it's all a waste of time, pesniško it is labour lost
    ni mi žal trúda I don't mind hard work, I don't shrink from hard work
    hvala za vaš trúd I thank you for the trouble you have taken
    z malo trúda with a little trouble, by taking a little trouble
    po velikem trúdu sem uspel I succeeded after a great deal of trouble
    ni vredno trúda it isn't worth while, it is not worth the trouble
    veliko trúda si da(ja)ti to take great trouble
    dal si je mnogo trúda, da (bi naredil izpit) he was at great pains to (pass the examination)
    nobenega trúda se ne bati, se ne ustrašiti to spare no effort, to grudge no pains
    povzročil, dal ti bom veliko trúda I'm going to cause you a lot of trouble
    prav nobenega trúda si ne vzeti, dajati to take no trouble at all
    ne varčevati s trúdom to spare no effort (ali no pains)
    naredil sem to, da bi ti prihranil trúd I did it to save you trouble
    biti tepen v zahvalo za svoj trúd to get a thrashing for one's pains
    tratiti, zapravljati (svoj) trúd (figurativno) to plough the sand
    ni si vzel niti trúda, da bi odgovril he didn't even take the trouble to answer
  • trúd esfuerzo m ; pena f

    brez truda sin esfuerzo, fácilmente
    z velikim trudom a duras penas
    po mnogem trudu a costa de muchos (ali de grandes) esfuerzos, después de muchos esfuerzos
    ni vredno truda no vale (ali no merece) la pena
    to je izgubljen trud (je zaman) son esfuerzos baldíos
    truda poln penoso, fatigoso, difícil
    dajati si truda esforzarse (za por)
    ne delajte si truda! ¡no se moleste usted!
    nobenega truda se ne bati, se ne ustrašiti no omitir esfuerzos, no escatimar esfuerzos
    prihranite si trud! ¡no se moleste usted!
    veliko truda prizadeti komu dar mucho que hacer a alg
    stati, veljati truda costar trabajo
  • vod|a1 [ô] ženski spol (-e …)

    1. das Wasser
    … vode Wasser-
    (analiza die Wasseranalyse, curek der Wasserstrahl, cvetenje die Wasserblüte, dotok der [Wasserzufluß] Wasserzufluss, dovajanje die Wasserzufuhr, globina die Wassertiefe, izločevalnik der Wasserabscheider, izpodrinek die Wasserverdrängung, kapljica der Wassertropfen, količina die Wassermenge, količina v čem der Wassergehalt, krogotok der Wasserkreislauf, madež od vode der Wasserfleck, nosač der Wasserträger, onesnaženje die Wasserverschmutzung, pomanjkanje der Wassermangel, die Wasserarmut, poraba der Wasserverbrauch, površina die Wasseroberfläche, pridobivanje die Wassergewinnung, priprava die Wasseraufbereitung, shranjevanje die Wasserspeicherung, temperatura die Wassertemperatur, trdota die Wasserhärte, višina Wasserhöhe, der Wasserstand, vpijanje die Wasseraufnahme, zajetje/zajemanje die Wasserfassung, zaloga der Wasservorrat)
    nivo vode der Wasserspiegel
    (v krasu Karstwasserspiegel)
    odvajanje vode die Entwässerung
    zaščita vode der Gewässerschutz

    2.
    brakična voda Brackwasser
    jezerska voda Seewasser
    morska voda Meerwasser
    sladka voda Süßwasser
    slana voda Salzwasser
    ledena voda Eiswasser
    mineralna voda Mineralwasser ➞ → mineralna voda
    ponikajoča voda Sickerwasser
    površinska voda Oberflächenwasser
    pronicajoča voda Drängewasser
    rečna voda [Flußwasser] Flusswasser
    stoječa voda stilles Wasser
    talna voda Grundwasser
    tekoča voda Fließwasser
    termalna voda Thermalwasser
    vodovodna voda Leitungswasser
    zdravilna voda Heilwasser
    živa voda Lebenswasser
    voda iz izvira Quellwasser
    voda iz staljenega snega/ledu Schmelzwasser
    voda iz vodnjaka Brunnenwasser

    3.
    mrzla voda kaltes Wasser, Kaltwasser
    topla voda warmes Wasser, Warmwasser
    mrzla in topla voda Kalt- und Warmwasser
    vroča voda heißes Wasser, Heißwasser, Warmwasser
    namizna voda Tafelwasser
    neprečiščena voda Rohwasser
    pitna voda Trinkwasser ➞ → pitna voda
    porabna/tehnična voda Brauchwasser
    rabljena voda Spülwasser
    sveža voda Frischwasser
    tehnična voda Nutzwasser, Brauchwasser
    umazana voda Schmutzwasser
    voda od kuhanja zelenjave die Gemüsebrühe
    voda od pomivanja posode das Spülwasser
    voda za čaj Teewasser
    voda za gašenje Löschwasser
    voda za kopanje Badewasser
    voda za oskrbo Versorgungswasser
    voda za umivanje Waschwasser

    4.
    religija blagoslovljena voda Weihwasser
    krstna voda Taufwasser

    5.
    figurativno češpljeva voda kava: der Blümchenkaffee

    6.
    vode množina Wasser množina, das Wasser
    (globinske das Tiefenwasser)
    odpadne vode das Abwasser
    padavinske vode das Niederschlagswasser, Niederschlagswässer množina
    |
    to je voda na njegov mlin das ist Wasser auf seine Mühle, das ist Wind in seine Segel
    voda mu sega do vratu das Wasser steht ihm bis zum Hals
    bati se vode wasserscheu sein
    vihar v kozarcu vode ein Sturm im Wasserglas
    ne biti vreden pol fajfe vode keinen [Schuß] Schuss Pulver wert sein
    do tedaj bo preteklo še dosti vode bis dahin läuft noch viel Wasser den Berg hinunter
    piti vodo Wasser trinken, ein Wassertrinker sein
    nositi vodo v morje Eulen nach Athen tragen, Wasser in ein Sieb schöpfen, Wasser in die Elbe tragen
    ki veže vodo wasserbindend

    brez vode wasserlos
    potegniti iz vode aus dem Wasser ziehen, auffischen
    figurativno kot bi ga/jo iz vode potegnil biti videti: wie aus dem Wasser gezogen

    iti na vodo Wasser lassen ➞ → voda2

    na vodi auf dem Wasser
    pristanek na vodi letalstvo die Wasserung, die Wasserlandung
    pristati na vodi letalstvo wassern, zu Wasser gehen, zasilno: notwassern
    figurativno čutiti na vodi vorausahnen
    smučanje na vodi šport das Wasserskilaufen, der Wasserschisport
    tresti se kot šiba na vodi zittern wie Espenlaub

    nad vodo über Wasser
    držati se nad vodo sich über Wasser halten

    ob vodi am Wasser, am Wasserlauf
    biti ob vodi figurativno nichts als Wasser zu sich nehmen
    ob kruhu in vodi bei Brot und Wasser

    iti po vodo Wasser holen
    figurativno vrč hodi po vodo, dokler se ne razbije der Krug geht so lange zum Brunnen, bis er bricht

    po vodi auf dem Wasser, zu Wasser, transportirati: auf dem Wasserweg
    po kopnem in po vodi zu Wasser und zu Lande
    medicina hoditi po vodi Wasser treten
    hoja po vodi das Wassertreten
    plavati po vodi auf dem Wasser treiben, (den [Fluß] Fluss/Bach) hinuntertreiben
    potreba po vodi der Wasserbedarf

    pod vodo unter Wasser, getaucht
    biti pod vodo (poplavljen) unter Wasser stehen, v goboki vodi: unter Wasser sein

    strah pred vodo die Wasserscheu

    v vodo ins Wasser
    pasti v vodo ins Wasser fallen (tudi figurativno)
    skoki v vodo šport das Wasserspringen
    spustiti v vodo ribe: einsetzen
    vlivanje v vodo der [Wasserguß] Wasserguss

    v vodi im Wasser
    kopati se v mrzli/topli vodi kalt/warm baden
    kaljenje v vodi tehnika die Wasserhärtung
    počutiti se: kot riba v vodi wie ein Fisch im Wasser
    namakati/namočiti v vodi wässern
    obstojen v vodi wasserbeständig
    (v trdi hartwasserbeständig), wasserfest
    prati/umivati v mrzli/topli vodi kalt/warm waschen
    topen v vodi wasserlöslich
    netopen v vodi wasserunlöslich
    zdrav kot riba v vodi pumperlgesund
    živeč v vodi/prilagojen življenju v vodi živalstvo, zoologija im Wasser heimisch, wasserlebend

    z vodo mit Wasser
    bogat z vodo wasserreich
    britje z vodo die [Naßrasur] Nassrasur
    hlajen z vodo wassergekühlt
    jarek z vodo der Wassergraben
    preskrba z vodo die Wasserversorgung
    (individualna Einzelwasserversorgung, s toplo Heißwasserversorgung)
    zasičenost z vodo die Wassersättigung
    razredčiti z vodo wässern
    reven z vodo wasserarm
    stiska z vodo die Wassernot
    zdravljenje z vodo die Wasserkur, die Wasserbehandlung (z mrzlo Kaltwasserbehandlung)

    za vodo für das Wasser, fürs Wasser
    brizgalna za vodo die Wasserspritze
    cisterna/posoda za svežo vodo der Frischwassertank
    kotel/kotliček za vodo der Wasserkessel
    kozarec za vodo das Wasserglas
    neprepusten za vodo wasserdicht, wasserundurchlässig
    prepusten za vodo wasserdurchlässig
    tank za vodo der Wassertank
    vedro za vodo der Wassereimer
    vrč za vodo der Wasserkrug
    zbiralnik za vodo der Wasserbehälter
  • vrág (-a) m

    1. evf. (hudič) diavolo:
    skleniti z vragom pogodbo fare un patto col diavolo
    bati se koga kot živega vraga avere una paura matta di qcn.
    smrdeti kot tisoč vragov puzzare terribilmente
    biti črn, grd kot vrag essere nero, brutto come il diavolo
    da bi te vrag! ti venga un colpo!
    tristo vragov! per mille diavoli!

    2. pren. (hudoben človek) uomo perfido, maligno; demonio:
    ta vrag je zmožen vsega è un demonio capace di tutto

    3. (izraža negativen odnos do osebe, stvari) vulg.
    ta vrag se ga večkrat napije questo coglione non fa che sbronzarsi
    vsega vraga najdeš, samo tistega ne, kar potrebuješ trovi di tutto, solo non quello che ti serve

    4. star. (sovražnik) nemico

    5. pog. (hrup, nemir) putiferio, pandemonio; vulg. casino:
    ne zganjajte vendar takega vraga zaradi malenkosti non fate sto casino per un nonnulla

    6. pog. (neprijetnost) guaio:
    to je tisti vrag, denarja nimamo il guaio è che siamo senza soldi
    boš že videl vraga! ti farò vedere io!

    7. (izraža nezadovoljstvo nad čim) diavolo; malora:
    vrag je vse skupaj al diavolo, alla malora tutto quanto

    8. (v zvezi z 'vedeti' izraža negotovost)
    kdaj pridejo? Vrag vedi quando vengono? E chi lo sa, Mah

    9. pog. pren.
    poslati koga k vragu, iti k vragu mandare al diavolo, andare al diavolo

    10. (v medmetni rabi)
    vrag vedi, kod hodi e chi lo sa dove è andato a finire
    kdo, za vraga, te je poslal tja e chi diavolo ti ci ha mandato!
    vulg. vrag, pa tako plačilo merda e una paga così!
    vrag naj me vzame, če ni res il diavolo mi porti se non è vero
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    podjetje jemlje vrag la ditta sta andando al diavolo
    ne bati se živega vraga non aver paura di nessuno
    pren. izpuliti vragu rep fare cose impossibili
    pog. narediti vraga in pol fare un sacco di cose
    pog. slikati vraga bolj črnega, kot je v resnici dipingere il diavolo più nero di quanto non sia
    biti od vraga essere bravo, capace come pochi; essere perfido
    iti k vragu andare al diavolo, in malora
    če jih je pet, šest, je vendar isti vrag cinque o sei, fa lo stesso
    pog. tega za vraga ne morem najti non posso affatto trovarlo
    delati vraga in pol fare il diavolo a quattro
    zool. morski vrag manta (Manta birostris)
    morski vrag rana pescatrice, lofio, gianello (Lophius piscatorius)
    PREGOVORI:
    kadar vrag ima mlade, nima nikoli samo enega le disgrazie non vengono mai sole
  • začeti [é] (začnèm) začenjati anfangen, beginnen (s čim mit, začeti z delom mit der Arbeit beginnen), z glagolom anfangen/beginnen zu (peti zu singen anfangen, delati zu arbeiten anfangen), z delom, ki ga je treba opraviti, z nalogo ipd.: (etwas) in Angriff nehmen; brez objekta: den Anfang machen, loslegen, starten; los- (delati losarbeiten, divjati lostoben, kopati/sekati loshacken, korakati losmarschieren, kričati losschreien, preklinjati losfluchen, razbijati, tolči loshämmern, streljati losfeuern, losschießen, tuliti losheulen, voziti losfahren), an- (gniti anfaulen, igro anspielen, kaditi anrauchen, peti ansingen, rjaveti anrosten, se tajati antauen, valiti anbrüten); … werden (puščati leck werden, se upirati rebellisch werden, veljati wirksam werden, žaliti massiv werden), … kommen/geraten (drseti ins Rutschen kommen, govoriti o zu sprechen kommen auf, se kotaliti ins Rollen kommen, napadati unter [Beschuß] Beschuss nehmen, se premikati in Bewegung geraten, in [Fluß] Fluss kommen), … nehmen (obdelovati unter den Pflug nehmen, pridelovati in Kultur nehmen); … schöpfen (spet upati neue Hoffnung schöpfen, sumiti Verdacht schöpfen)
    začeti od neke teze, točke: ausgehen von
    začeti od ničle bei Null anfangen
    začeti od začetka (wieder) von vorn anfangen
    začeti z malega klein anfangen
    začeti ceniti koga/kaj (jemanden/etwas) [schätzenlernen] schätzen lernen
    začeti delovati zu Wirken anfangen, wirksam werden, in Tätigkeit treten
    začeti drugače misliti/delati umdenken/umlernen, sich umstellen
    začeti gladovno stavko in den Hungerstreik treten
    začeti iskati kaj sich auf die Suche machen nach
    začeti kariero eine/die Laufbahn … einschlagen
    začeti nadzorovati unter Aufsicht stellen
    začeti poizvedovati Ermittlungen einleiten (proti gegen)
    začeti popuščati po prepiru ipd.: einlenken
    začeti postopek ein/das Verfahren einleiten
    začeti prepir einen Streit vom Zaun brechen, Putz machen
    začeti s sovražnostmi die Feindseligkeiten eröffnen
    začeti stavkati in den Streik treten
    začeti veljati in Kraft treten
    začeti uresničevati ins Werk setzen
    začeti z delom Hand ans Werk legen
    začeti se bati Angst bekommen
    začetilo ga je zanašati er geriet/kam ins Schleudern (tudi vozilo)
    ko se … začne bei …-beginn
    (ko se igra/tekma začne bei Spielbeginn)
    ko začne veljati zakon, predpis: mit [Inkrafttreten] In-Kraft-Treten
  • zaspati glagol
    1. (preiti v stanje počitka) ▸ elalszik
    mirno zaspati ▸ békésen elalszik, kontrastivno zanimivo békés álomba merül
    Po savni sem prijetno utrujen in mirno zaspim. ▸ Szauna után kellemesen fáradt vagyok és békés álomba merülök.
    trdno zaspati ▸ mélyen elalszik
    težko zaspati ▸ nehezen alszik el
    Kadilci tudi teže zaspijo in imajo večkrat neprijetne sanje. ▸ A dohányosok nehezen alszanak el és sokszor vannak rossz álmaik.
    takoj zaspati ▸ azonnal elalszik
    otrok zaspi ▸ elalszik a gyerek
    dojenček zaspi ▸ elalszik a kisbaba
    bolnik zaspi ▸ elalszik a beteg
    zaspati med vožnjo ▸ vezetés közben elalszik
    poskusiti zaspati ▸ próbál elaludni
    zaspati v naročju ▸ elalszik az ölében
    zaspati za volanom ▸ elalszik a kormánynál
    zaspati od utrujenosti ▸ elalszik a fáradságtól
    zaspati v joku ▸ kontrastivno zanimivo sírva alszik el
    zaspati v solzah ▸ kontrastivno zanimivo könnyekkel a szemében alszik el
    utrujen zaspati ▸ fáradtan alszik el
    bati se zaspati ▸ fél elaludni
    Laže boste zaspali, čez ste bili čez dan telesno dejavni. ▸ Könnyebben fognak elaludni, ha napközben fizikailag aktívak.

    2. (ne zbuditi se dovolj zgodaj) ▸ elalszik
    zaspati in zamuditi kaj ▸ elalszik és lekésik valamiről
    Ker sta dva zamudila oziroma zaspala, so se vsi jezni morali vrniti ponju. ▸ Mivel ketten elkéstek, illetve elaludtak, a többieknek mérgesen vissza kellett menni értük.

    3. olepševalno, zlasti v osmrtnicah (o smrti) ▸ elhuny
    mirno zaspati ▸ békésen elhuny
    za večno zaspati ▸ kontrastivno zanimivo örök álomba szenderül

    4. (popustiti v prizadevanjih) ▸ lemarad, elbóbiskol
    zaspati v razvoju ▸ lemarad a fejlődésben
    V politiki nasploh in tudi v zunanji politiki je treba vsak dan znova negovati stike. Ni treba, da naredite napako, zadostuje že, če zaspite za leto ali dve ali zamudite kakšno priložnost. ▸ A politikában általában és ezen belül a külpolitikában is napról napra ápolni kell a kapcsolatokat. Nem kell hibát elkövetni, elég, ha egy-két évre elbóbiskol vagy kihagy valami lehetőséget.
    Mlekarna je v razvoju nekako zaspala in presežkov mleka ni znala spraviti v promet. ▸ A tejüzem kissé lemaradt a fejlődésben és a többlettejet nem tudta értékesíteni.

    5. (o delu telesa) ▸ elzsibbad
    noga zaspi ▸ elzsibbad a lába
    Noge so mu zaspale, ker jih je imel zvite podse. ▸ Elzsibbadtak a lábai, mert rajtuk ült.
  • žív (-a -o)

    A) adj.

    1. vivo, vivente:
    človek in druga živa bitja l'uomo e gli altri essere viventi
    vrnil se je živ in zdrav è tornato sano e salvo
    živi in mrtvi organizmi gli organismi viventi e morti
    reka v spodnjem delu ni več živa nel corso inferiore il fiume non è più vivo

    2. (ki še deluje) attivo; ardente; aperto:
    živi in ugasli vulkani i vulcani attivi e quelli spenti
    živo oglje brace ardente
    živa rana ferita aperta

    3. (ki se uporablja; ki vpliva) vivo:
    žive ideje idee vive
    živi jeziki lingue vive

    4. (ki obstaja; aktualen, pereč) vivo, concreto; urgente:
    živa družbena stvarnost realtà sociale concreta
    živa potreba necessità, bisogno urgente

    5. (prepričljiv, ki prevzame) vivo, vivace; vivido:
    živ opis una descrizione viva

    6. (živahen, poln življenjske sile) vivace, esuberante, focoso; pog. pimpante:
    živ otrok un bambino vivace
    živa tridesetletnica una pimpante trentenne

    7. vivo, intenso, acceso:
    žive barve colori accesi

    8. (ki se pojavlja v močni obliki) vivo, forte, spiccato, evidente, tangibile:
    starost je živo nasprotje mladosti la vecchiaia è il tangibile opposto della giovinezza

    9. vero, sacrosanto, autentico:
    domišljija je postala živa resnica la fantasia diventò autentica realtà
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. živ človek ga ni več videl nessuno più lo vide
    tega še svoj živi dan nisem videl cose del genere non le ho mai viste in vita mia
    zapomniti si za svoje žive dni ricordarsi per tutta la vita
    živega krsta ne videti non vedere anima viva
    biti živ leksikon essere un'enciclopedia vivente
    biti živ mrlič essere un cadavere ambulante (malato)
    biti živ ogenj essere argento vivo
    ne povedati živi duši non dirlo ad anima viva, a nessuno
    biti živa podoba očeta essere l'immagine vivente del padre, essere il padre sputato
    ne povedati česa za živo glavo non dirlo per tutto l'oro del mondo
    živo apno calce viva
    živa meja siepe
    kem. živo srebro argento vivo (tudi pren.), mercurio (Hg)
    biti živ pokopan essere sepolti vivi
    najraje bi ga živega požrli ce l'hanno (a morte) con lui
    živega ne moči videti non sopportare qcn.
    bati se koga kot živega vraga avere una paura del diavolo di qcn.
    biti bolj mrtev kot živ (od utrujenosti, od mraza) essere stanchi morti, essere mezzi morti dal freddo
    tisk. živa pagina titolo corrente
    voj. živa sila effettivi
    gled. živa slika quadro vivente
    zool. živi fosil fossile vivente
    živi pesek sabbie mobili
    ekon. živo delo lavoro vivo

    B) žívi (-a -o) m, f, n
    komu ne moči priti do živega non poter ostacolare, fermare qcn.
    priti stvari do živega approfondire, sviscerare un problema
    kričati, piti, tepsti na žive in mrtve urlare, bere, picchiare a più non posso
    opravljati koga na žive in mrtve sparlare a morte di qcn.
    rotiti se na žive in mrtve giurare davanti a Dio
    jermeni so ga rezali v živo le cinghie gli tagliavano la carne
    rezati koga v živo, pri živem operare qcn. senza anestesia
    v živo zaboleti colpire profondamente
    v živo zadeti colpire a morte, ferire mortalmente
    pren. z vprašanjem zadeti v živo una domanda che coglie il problema nel vivo
    ne biti med živimi essere morti
    žarg. vse živo ga preganja con lui ce l'hanno proprio tutti
    rtv. oddaja v živo trasmissione in diretta
  • žŕtev (nesreče, zločina, prevare) victim; prey, dupe, sufferer; sacrifice; martyr; offering, oblation

    za vsako žŕtev at any sacrifice
    pripravljen za žŕtve ready (ali willing) to make sacrifices
    največja žŕtev (= smrt) za domovino the supreme sacrifice
    žŕtev nesreče (potresa, kuge) victim of an accident (of an earthquake, of a plague)
    vojna žŕtev victim of war
    žŕtev razmer victim of circumstances
    žŕtev svojega stremuštva victim of one's ambition
    spravna žŕtev expiatory victim
    žŕtev česa (a) prey to, (a) victim of
    darovana žŕtev sacrificial victim
    nobene žŕtve se ne bati to shrink from no sacrifice
    to je zame velika žŕtev this is a great sacrifice for me
    nobenih žŕtev mi ni žal I don't mind making any sacrifice, there is no sacrifice I would not make
    biti žŕtev sleparja to be the victim of a con-man (ali a con-man's victim)
    padel je kot žŕtev nesreče he was a casualty in an accident
    postati žŕtev to fall (a) prey to (ali (a) victim of)
  • žŕtev sacrificio m ; poet holocausto m ; (oseba, žival) víctima f

    doprinesti žrtev za hacer un sacriflcio por
    naložiti žrtev imponer un sacrificio
    biti žrtev, postati žrtev ser víctima (intrige de una intriga)
    bilo je 50 žrtev hubo 50 víctimas
    pripravljenost za žrtve disposición f a hacer sacrificios
    nobenih žrtev se ne bati (ustrašiti) no omitir sacrificios