Franja

Strolch, der, (-/e/s, -e) potepuh, nepridiprav, baraba; für Kinder: lumpek

sȳcophanta (sūcophanta) -ae, m (tuj. συκοφάντης iz gr. σῦκον figa, smokva in φαίνω naznanjam, razkrivam) sikofánt = „ovajalec smokev“, „ovaduh tihotapcev smokev“ (tistih, ki proti prepovedi izvažajo smokve iz Atike). Beseda je menda nastala v času Solonove zakonodaje. Na področju poljedelstva je Solon od pridelkov dovolil tujcem prodajati samo olje, izvoz drugega blaga pa je prepovedal. Določil je, naj arhont kršitelje prekolne, če pa tega ni storil, je moral sam v državno blagajno plačati 100 drahem (ta zakon je bil napisan na prvi tabli Solonovega zakonika). Verjetno je bil prepovedan tudi izvoz smokev in ovaduhov, ki so prijavljali tihotapce, se je oprijel naziv „sikofanti“. Od tod

1. dobičkaželjen tožnik, spletkarski (kovaren, rovarski) obtoževalec ali obrekovalec, spletkar, kovarnik, rovar, slepar, lopov, baraba, intrigant, obrekovalec: Pl., Ter., Gell. idr.

2. metaf. včasih = zvijačen priliznjenec (prilizovalec), prislinjenec, zajedalec (zajedavec), parazit: Prud., nimis hic scitust (= scitus est) sycophanta Pl., tum sycophantae … plurumei (= plurimi) in hac urbe habitant Pl.

teppista m, f (m pl. -ti)

1. baraba, malopridnež, lopov, kriminalec

2. divjak, huligan

assassino

A) m

1. morilec:
l'assassino fu condannato all'ergastolo morilec je bil obsojen na dosmrtno ječo

2. pren. zelo slab, nemogoč, kriminalen izvajalec

B) inter. baraba!, podlež!, falot!

C) agg.

1. morilski, zločinski:
mano assassina morilska roka

2. pren. zapeljiv:
occhi assassini zapeljive oči

baràbiti -īm, baràbisati -išēm slabš.
I.
1. živeti kot baraba, potepati se: sada je domaćin kuće, ne može više da se skita i barabiše
2. ekspr. trdo delati, garati: radi negdje na nekakvoj štreki, dobro zarađuje i barabi
II. barabiti se slabš. potepati se, klatiti se: stariji brat barabi se negdje po Francuskoj

tri-furcifer -erī, m (ter in furcifer) pravi obešenjak, pravi falot, največji malopridnež, prava baraba, slepar prve vrste: tu n' trifurcifer mihi audes inclementer dicere? Pl., fateor, ego trifurcifer sum, tu's homo adprime probus Pl.

veterātor -ōris, m (veterāre (po)starati)

1. kdor se je v čem (pri čem) postaral, kdor je v čem (pri čem) ostarel (osivel), torej izkušenec, izurjenec, izvežbanec, izvedenec, spretnež, prekaljenec, rutiner, adj. izkušen, izurjen, izvežban, izveden, spreten, prekaljen, rutiniran: in causis privatis satis veterator Ci., in litteris Gell.

2. (v negativnem pomenu) lisjaški, prekanjen, prevéjan, prebrisan, presukan, prepréden, zvit, prefrigan, lokav, navihan: non sunt in disputando vafri, non veteratores Ci.; subst. (star) lisjak, prekanjenec, prevejanec, prebrisanec, presukanec, prepredenec, zvitež, zvijačnež, zvijačnik, lokavec, pravi lopov, prava baraba, navihanec, prefriganec: Ter. idr., ille veterator et callidus Ci., in hoc homo luteus etiam callidus ac veterator esse vult Ci., subridet Saturius, veterator Ci. stari lisjak.

3. star suženj (naspr. novicius): Icti.

baráber m gl. baraba

barabež moški spol (-a …) ➞ → baraba

barábež (-a) m glej baraba

barabic|a ženski spol (-e …) ➞ → baraba

barábica (-e) f dem. od baraba

1. bricconcello, piccolo mascalzone

2. ragazzo di strada

barabín (-a) m pejor. glej baraba

barabón (-a) m glej baraba

falot samostalnik
lahko izraža pozitiven odnos (porednež; baraba) ▸ gazember, gazfickó, gézengúz
Faloti so izkoristili krajšo odsotnost lastnikov in vlomili v stanovanjsko hišo. ▸ A gazfickók kihasználták a tulajdonosok rövid távollétét és betörtek a lakóházba.
Starši se najbolj odzovejo na tista čustva, zaradi katerih se jim otroci najbolj zasmilijo, zato se faloti do podrobnosti naučijo obnašanja, ki bo najverjetneje poželo uspeh. ▸ A szülők főként azokra az érzelmi helyzetekre reagálnak, amelyek miatt leginkább megesik a szívük a gyerekeken, ezért ezek a gézengúzok alaposan elsajátítják a sikert hozó viselkedésmódot.

forca f

1. vile:
far forca (a scuola) toskansko pog. špricati šolo

2. rogovila, drog (za napenjanje vrvi za obešanje perila)

3. vislice:
condannare alla forca obsoditi na smrt z obešanjem
governare con la forca vladati s terorjem
passare sotto le forche caudine pren. doživeti globoko ponižanje
va, andate sulla forca! inter. pojdi, pojdite k vragu!
avanzo di forca pren. lopov, malopridnež, baraba

4. geogr. sedlo

puttana f

1. vulg. kurba, vlačuga, prostitutka:
figlio di puttana pren. pasji sin, baraba

2. ekst. slabš. brezvestnež, prodana duša

soggētto² m

1. predmet, snov, vsebina, tema:
il soggetto di una commedia tema komedije
film a soggetto igrani film

2. glasba osnovni motiv

3. filoz. subjekt

4. jezik osebek, subjekt

5. med. oseba

6. pravo
soggetto di diritto pravna oseba
soggetto attivo, passivo del reato storilec kaznivega dejanja, oškodovanec
soggetti del processo procesualni subjekti

7. pog. slabš. tip:
un tristo soggetto baraba, falot, pokvarjenec

8. agr. cepljenec, cepljenka

strada f

1. cesta; pot:
strada asfaltata, lastricata asfaltirana, tlakovana cesta
strada deserta, solitaria samotna cesta
strada battuta, frequentata prometna cesta
strada principale, secondaria glavna, stranska cesta
strada comunale, provinciale, statale občinska, pokrajinska, državna cesta
strada carrozzabile, camionabile vozna pot
strada maestra glavna cesta
strada mulattiera tovorna pot
strada di circonvallazione obvozna cesta, obvoznica
strada ferrata železnica
circolazione, traffico su strada cestni promet
codice della strada avto cestnoprometni predpisi
corsa su strada šport cestna vožnja
gara fuori strada šport terenska vožnja
attraversare la strada prečkati cesto
dare sulla strada, guardare verso la strada gledati na cesto (okna, vrata)
tagliare la strada a qcn. avto komu presekati pot

2. pot:
strada facendo spotoma
a un'ora di strada uro hoda daleč
uomo della strada človek z ulice, navaden človek
andare, finire fuori strada avto zleteti s ceste
andare per la propria strada iti svojo pot
divorare la strada avto požirati cesto, drveti
essere sulla buona strada biti na dobri poti
essere a metà strada biti na pol poti
fare strada prevoziti (pot); pren. uspevati, uveljaviti se:
un ragazzo che farà strada fant, ki bo še daleč prišel
incamminarsi per una strada, mettersi in strada, prendere la strada iti, kreniti na pot

3. pren. pot, obnašanje, ravnanje:
andare fuori strada zaiti s prave poti
andare per la propria strada iti svojo pot
cercare, trovare la propria strada iskati, najti sebi primerno delo, poklic

4. pren. cesta; stranpot:
buttarsi, darsi alla strada postati baraba
crescere per la strada rasti na ulici, v bedi
mettere qcn. sulla strada vreči koga na cesto

5. slabš.
di strada, da strada pocesten:
donna, donnaccia di strada pocestnica
ladro di strada razbojnik
parole da strada prostaško govorjenje
ragazzo di strada pobalin

6. pot, prehod (tudi pren.):
aprirsi, farsi strada tra la folla utreti si pot med množico
farsi strada uveljaviti se, zmagati:
la verità si è finalmente fatta strada resnica je končno zmagala
fare strada a qcn. iti pred kom, komu kazati pot
fare, aprire la strada a qcn. komu utirati pot

7. pren. pot, način, sredstvo:
non c'è altra strada ni druge poti

8. ekst. astr. orbita, tir, pot
PREGOVORI: tutte le strade conducono a Roma preg. vse poti vodijo v Rim
la strada dell'inferno è lastricata di buone intenzioni preg. pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni