Franja

impūnitās -ātis, f (impūnis)

1. varnost pred kaznijo, spregled(anje) kazni, nekaznovanje: Q., non de impunitate eius, sed de praemiis cogitatur Ci., quis ignorat maximam inlecebram esse peccandi impunitatis spem Ci. upanje, da ostaneš brez kazni, eorum fuit imp. a iudicio Ci.; od tod

2. metaf. iz varnosti pred kaznijo izvirajoča nebrzdana svoboda, nebrzdanost, razbrzdanost: gladiorum imp. Ci., Vell. svobodna morija, ki je ne brzda ne strah ne kazen = gotovost, da umori ne bodo kaznovani, i. flagitiorum Ci., nos super fluentes iuvenili quādam impunitate et licentia Ci.

Schranke, die, (-, -n)

1. zapornica (tudi Eisenbahn)

2. Medizin pregrada, meja; Mathematik meja (untere spodnja, obere zgornja); Technik pregrada, zapora

3. meja, omejitev; Zoll- und Handelsschranke: omejitev; Schranken errichten für omejevati (kaj); in Schranke halten omejevati, omejiti; sich in Schranken halten figurativ biti znosen/zmeren; sich Schranken auferlegen postaviti si omejitve

4. vor den Schranken des Gerichts na zatožni klopi; jemanden in die Schranken weisen/verweisen zahtevati (od koga), naj se brzda; jemanden in die Schranken fordern zahtevati zadoščenje od (koga); für jemanden in die Schranken treten zavzeti se za (koga šibkejšega)

valgus 3 (prim. skr. valgā uzda, brzda, vajeti, válgati poskočiti, gr. λυγίζω upogibam, λύγος vitra, šiba, stvnem. walkan valjati)

1. navzven upognjena (ukrivljena, z(a)vita, kriva) meča imajoč krivonog, noge na O imajoč: Cels. (?), † fit ea mihi insignitos pueros pariat postea aut varum aut valgum aut compernem aut paetum aut b[r]occhum filium Pl. ap. Fest., valgus ventriosus, genibus magnis, talis turgidi Nov. fr.

2. pren. poševen, skremžen, nakremžen: itaque hic meretricis, labiis dum ductant eum, maiorem partem videas valgis saviis Pl. s postrani ustnicami, s skremženimi (nakremženimi) usti (ustnicami). — K temu adv. valgiter v stran izkrivljeno, nakremženo, skremženo: valgiter commovere labra Petr. (s)kremžiti.

vinculum in (sinkop. ne le pesn., ampak pogosto tudi pri Ci.) vinclum -ī, n (vincīre)

1. poveza, vezilo, vez, poseb. motvoz, trak, zadrga, vozel, vrv, vrv(i)ca, spona: Col., Plin., Amm. idr., corpora constricta vinculis Ci., abrumpere vincula L. (o konjih), vincula pars adimunt canibus O., vincula sibi exuere O., aptabat … vincula collo O. dajala si je vrv (zadrgo) okrog vratu, stuppea vincula collo (sc. equi) intendunt V. konop(c)e, nodos et vincula linea rupit (sc. avis) V. platnene trakove, astringit vincula motu (sc. volucris) O. zadrgne zanke, vincla epistulae laxare N. ali chartae vincula demere O. vrvico pisma (starodavniki so pisma najprej povezovali, potem šele pečatili), vincla pedibus demunt O. ali pedum circumdat vincula plantis V. trakove (stogle) sandal, vinculorum volumina V. jermenje (pri cestu), tunicarum vincula O. povezni trakovi (ob vratu), capilli vincula Pr. vpletki, solvite vincla cado Tib. čep, zamašek, puppes abrumpunt vincula ripis V. vrvi, hic fessas non vincula navīs ulla tenent V.; pesn.: digitorum vincula collo inicit O. dene prste kakor vrvi okrog vratu, davi; pesn. meton.: vinclaque de niveo detrahet ipse pede Tib. sandale (ki so jih z različnimi stoglami privezovali na noge).

2. pl. occ. vezi, spone, okovi jetnikov; meton. ječa: vincula adhibere captis O., ex vinculis causam dicere C., L. iz spon = v sponah, vklenjen, vincla alicui indere T. ali inicere V., T. dati (dajati) koga v spone (železje), vkleniti (vklepati) koga, onerare aliquem vinculis Iust., quam longe videtur a carcere atque a vinculis abesse debere, qui se ipsum iam dignum custodiā iudicarit Ci., demere alicui vincula L., levare aliquem vinculis L., viro … arta levari vincla iubet V., rumpere, solvere alicuius vincula Ci., laxare vincula Ps.-Q. (Decl.), liber ali exsolutus vinculis Q., Suet., exutae vinclis palmae V., abrumpere vincla Enn. fr. ali vincula L. ali rumpere vincula Ci. streti okove = pobegniti, ubežati, esse in vinclis et catenis L., condere captivos in vincula L., in vincla ducere aliquem L., aliquem Ardeam in vincula mittere L., conicere aliquem in vincula Ci., C., aliquem in vincula atque in tenebras abripere iubere Ci., aliquem aeternis tenebris vinculisque mandare Ci., punire aliquem vinculis aeternis Val. Max., effugere ex vinclis publicis N. iz državne ječe, eripere aliquem ex vinculis Cu., de vinculis educitur audiendus Amm. iz ječe k zaslišanju.

3. metaf.
a) spona (spone), okovi, vezi kot ovira: totam Galliam sempiternis vinculis astringere Ci., ex corporum vinculis evolare Ci., servitutis vincula rumpere Ci., sub legis vincula conicere L., vinculum ingens immodicae cupiditatis iniectum est L. spona (brzda) za … , iis vinculis fugae obstricti stabant L. v teh od bega odvračajočih (beg preprečujočih) sponah, mercennaria vincla H. plačane spone, spone (klicarske) službe, tj. službena opravila (ki klicarja zadržujejo in vežejo, ker jih je prevzel za mezdo), vincula undarum Petr. led.
b) vez: Sen. ph., Lact. idr., mollit odoratas pennarum vincula, ceras O., vincula ali vincla Tib., Pr. strastni, iskreni objemi, vinculum numerorum, societatis Ci., fidei, sponsionis L., externus timor, maximum concordiae vinculum L., beneficium et gratia sunt vincula concordiae Ci., accedit maximum vinculum (sc. amicitiae) Ci. prijateljska vez = nagib, motiv, razlog, vzrok, vinclis propinquitatis coniunctus Ci., sanguinis vincula rupit amor Pr.

zahteva|ti [é] (-m) (etwas) fordern, samo oseba: verlangen (dodatno/naknadno nachfordern, nazaj zurückfordern, zurückverlangen, wiederfordern), eine Forderung stellen; dokumente, spise ipd.: anfordern
zahtevati od koga (jemandem etwas) abfordern, abverlangen, (etwas) fordern von, (pričakovati) an (jemanden) Ansprüche stellen
zahtevati preveč od koga pri delu, učenju: (jemanden) überfordern, glede pozornosti ipd.: (jemandem) [zuviel] zu viel zumuten
s pisno prošnjo: beantragen, einen Antrag stellen auf; kot svojo pravico: Anspruch erheben auf
zahtevati od koga
naj: položi račune Rechenschaft verlangen (von)
… se brzda (jemanden) in die Schranken weisen/verweisen
zahtevati potrdilo sich (etwas) schriftlich geben lassen
zahtevati svojo pravico sein Recht fordern
imeti občutek, da se od preveč zahteva sich überfordert fühlen
kar zahteva potrpljenje igra: das Geduldsspiel, delo: die Geduldsarbeit
kot zahteva dolžnost pflichtmäßig, pflichtgemäß
kot zahteva zakon gesetzgemäß, gesetzmäßig

εὐ-κάθεκτος 2 (κατ-έχω) ki se lahko vodi, brzda.

ἡνία, ἡ, nav. pl. ἡνίαι, αἱ ἡνία, τά uzda, brzda, vajeti; pren. vodstvo, uprava; ἡνίας ἐπέχω na-, pritegnem vajeti, χαλάω, ἀνίημι, λύω popustim (vajeti), ἐφ' ἡνίαν na levo.

ἱππο-δέτης, ου, ὁ (δέω) poet. ki brzda konje, ῥυτήρ jermenasta (konjska) uzda, vajeti.

χαλῑνός, ὁ 1. brzda, uzda, žvala, vajeti, χαλινῶν ἔχομαι držim vajete. 2. poet. ladijske vrvi (s katerimi so se privezovale ladje na suho ali na katerih so bila sidra).