Franja

poke² [póuk]

1. prehodni glagol
suniti, suvati, dregniti, dregati, poriniti, porivati (in v, noter)
preluknjati, napraviti luknjo (in v)
podrezati (ogenj); pomoliti (glavo), vtakniti (nos into v)

2. neprehodni glagol
vtikati se; bosti, dregniti, dregati (at)
bezati, brskati (in)
iskati, stikati, tipati (v mraku)

don't poke your nose into my affairs ne vtikaj nosu v moje zadeve
to poke and pry biti radoveden, brskati za čem
to poke fun at norčevati se iz koga
to poke one's head iztegniti vrat, pomoliti glavo

poke about neprehodni glagol
brskati, stikati (for)
iskati, tipati v mraku
pogovorno leno delati, klatiti se

pȑčkati -ām ekspr. brskati, onegaviti: pili smo vino, a onda sam ja tu nešto prčkao po svome članku: šta tu prčkaš kad ne znaš!

premètati prèmećēm
I.
1. premetavati
2. prestavljati
3. preiskovati: premetati kuću
4. ekspr. brskati, stikati, brkljati: premetati po kući
II. premetati se prekucevati se

pretúrati prètūrām
I.
1. metati preko, čez: koga Marko kopljem udaraše, preko sebe njega preturaše
2. ekspr. premetavati, brskati, stikati: preturati po ladici, po fioci
II. preturati se premetavati se, prekopicevati se: preturati se u postelji; medvjed se pretura i urla u mukama

prèvrtati -ćēm
I.
1. prevračati: prevrtati čaše, boce, bačve, stolice
2. obračati: prevrtati čije riječi
3. premetavati, brskati
4. zavijati: prevrtati očima, oči
II. prevrtati se
1. prevračati se
2. obračati se: prevrtati se u grobu
3. prevračati kozolce
4. prevračati se, spreminjati se: vrijeme se prevrće

pȑpati -ām
I. brskati: prpati po starim stvarima
II. prpati se kopati se: kokoši se prpaju u pesku

pȑškati -ām ekspr. brskati: sjedio je na panju i opankom prškao po snijegu; ljudi, žene i djeca gamižu po njivama, nešto rade i prškaju

râcâí râcâi vt. grebsti, riti, brskati, brkljati; praskati, strgati, piliti, brusiti

rādō -ere, rāsī, rāsum (indoev. kor. *rad- str(u)gati, praskati, glodati; prim. skr. rádati (on) praska, gloda, radanaḥ zob, stvnem. razi oster, ratto = nem. Ratte, Ratz, lat. rāstrum, rōdō, rōstrum) strgati, (po)strgati, (o)strgati, strugati, (po)strugati, (o)strugati, skobljati, (po)skóbljati, (o)skobljati, (z)brskati, (s)praskati;

I. splošno: terram pedibus Pl. (o vranih) pesn.: quis (= quibus) Circaea iuga impresso raduntur vomere Sil.; occ.

1. s str(u)ganjem (praskanjem, skobljanjem) (o)čistiti, (z)gladiti, (u)gladiti, (z)likati: Col., Plin., Lucr., Iuv. idr., lapides palmā radere H., rasae hastilia virgae V. oličene, obeljene.

2. z britvijo (novacula) brado ali lase do kože (o)striči, (o)briti (gr. ξυρεῖν, medtem ko tondēre = ostriči s škarjami (forfex), gr. κείρειν): modo tondere modo radere barbam Suet., novaculā caput radere Cael., capite et superciliis rasis Ci., caput rasum
a) kot znak sužnosti: L.;
b) kot znak žalosti: Suet.;
c) kot zaobljuba v nevarnostih: Iuv., omni parte corporis rasā praeter caput C.; pass. radi dati se obriti (naspr. tonderi, velli): Suet., cotidie radi Plin.; šalj. o ljubici: ista tonstrix non tondet (ne ščiplje (sc. svojih ljubimcev) = ne odščipava (jim) denarja). Quid igitur facit? Radit. (goli, oguli jih = slači jih do kože) Mart.; pren. (kaj duševnega) (o)piliti, izpiliti, spiliti: limā rasa Mart., rasa antitheta Pers.

3. (kaj pisanega) (o)strgati, (iz)praskati, spraskati, (iz)strugati, (p)ostrugati, (iz)brisati: nomen Pisonis radendum fastis censuit T.; pren.: eurus radit arva imbribus H. odplavlja, odnaša, izpira, odplakuje, ad trimatum marris ad solum radere Plin. odstrgati, odsekati, damnosa canicula quantam raderet Pers. bi odščipnil.

4. praskaje poškodovati, raniti, raziti, (s)praskati, razpraska(va)ti: fauces radere (o glasu) Lucr., fauces rasae Q., mulieres genas ne radunto Tab. XII ap. Ci. —

II. pesn. mimo, preko česa, čez kaj hodeč dotakniti (dotikati) se česa, (po)potovati mimo (preko) česa ali čez kaj, zdrkniti, zdrsniti, zdrčati (drsati, drčati) mimo (preko) česa ali čez kaj, jadrati (pluti) mimo (preko) česa ali čez kaj, preleteti (preletavati) kaj: Pr., Sen. tr., Val. Fl. idr., saxa Pachyni radimus V., Circaeae raduntur litora terrae V., iter laevum radere V. na levi ob pečini (skali, čeri) pluti, iter liquidum radere V. leteti po zraku, raditur haec elegis ultima meta meis O. moje elegije drčijo (hitijo) mimo tega zadnjega cilja = skoraj sem na cilju (= pri kraju) s svojimi elegijami, sicco freta radunt (sc. equi) passu O. drčijo bežeč preko morja, aquilo radit terras H. ali Eurus radit arva H. brije (vleče, piha) po … , traiectos surculos radere Suet. lesti preko, prelesti jih; (o rekah) dotakniti (dotikati) se, (o)prati, oplakniti (oplakovati): radere ripas Lucr., campos Tib.; pren. neprijetno dotakniti (dotikati) se koga, česa, žaljivo, nesramno obregniti (obregovati) se ob koga, kaj, užaliti, (raz)žaliti: res delicatas Q., teneras auriculas mordaci vero Pers., pallentes mores Pers. bičati, šibati, grajati.

raspare

A) v. tr. (pres. raspo)

1. stružiti, drgniti z rašpo

2. (irritare la gola) dražiti grlo (vino, rezne pijače)

3. pren. pog. ukrasti, zmakniti

B) v. intr.

1. drgniti

2. pren. slabš. čečkati

3. brskati

ravanare v. tr. (pres. ravano) severnoital. brskati

razzolare v. intr. (pres. razzolo)

1. brskati (kokoš)

2. ekst. brkljati, šariti:
predicare bene e razzolare male eno govoriti, drugo delati
PREGOVORI: chi di gallina nasce convien che razzoli preg. kar kura izleže, mora brskati

ŕdati r̂dām, ȑdati -ām
1. brkljati, brskati, stikati
2. pustošiti, lomastiti: rda kao krmača u kući
3. ekspr. veliko jesti

rebuscar [c/qu] pobirati klasje, paberkovati; skrbno preiskati, (iz)brskati, iskati

rīmor -ārī -ātus sum (rīma) (raz)klati, razri(va)ti, (raz)trgati, (raz)riti, ruti, (raz)ruvati, krpati: terram rastris rimantur V.

2. iskaje preri(va)ti, razri(va)ti, preiskati (preiskovati, preiskavati), (pre)brskati, premetati (premetovati, premetavati), (pre)štefnjáti: stagna et paludes (o svinjah) Col., humum pilis T., volucres rimantur prata Caystri V., vultur viscera rimatur epulis V. rije … iščoč hrano, quod cuique repertum rimanti V.; pesn.: canes naribus auras rimantur O. duhajo, vohajo, exta rimari Iuv. pregledovati.

3. metaf. preisk(ov)ati (preiskavati), zaslediti (zasledovati), izslediti (izsledovati), poizvedeti (poizvedovati), razisk(ov)ati, oprezati (oprezovati) za čim: id quoque rimatur, quantum potest Ci., omnium secreta rimans T., offensas T. napete razmere, multa in Caesellio reprehendendo Gell.

4. meton. iskaje izbrskati, iztakniti, zaslediti, izslediti, najti: fustem Ap.

ruspare

A) v. intr. (pres. ruspo) brskati, riti, razkopavati (perutnina)

B) v. tr. zravnati z bagrom

scharren Hühner, mit den Händen: brskati (in po); Hasen: grebsti, ein Loch: izgrebsti; Hunde: praskati; (graben) razkopavati, riti (in po); mit den Füßen: drsati; scharren von spraskati z

scobí -ésc vt./vr.

1. (iz)dolbsti

2. (pre)vrtati

3. (iz)bezati; (pre)brskati

4. drezati

scormoní -ésc vt./vi. grebsti, riti; (pre)brskati