Franja

nūgae (stlat. naugae, nogae) -ārum, f

1. neprevidne stvari, burke, šale, neumnosti: aufer (pusti) nugas Pl., nugas agere Pl. burke (neumnosti) uganjati, nugas agis ali elipt. samo nugas! Pl. neumnosti, nugas agit! Pl. (včasih =) zastonj se trudi, nič mu ne koristi, nugas gerris Pl., nugas postulare Pl. zahtevati (želeti) nemogoče, magno conatu magnas nugas dicere Ter. velik hrup zagnati (zaganjati) za prazen nič, sed nimium multa de nugis Ci., huncine hominem tantis delectatum esse nugis Ci., nescio quid meditans nugarum H., bullatae nugae Pers; occ.
a) (o pesniku) pesniške igrače, poigravanje, igračkanje, igračkarije, spogledovanje, flirtanje, domisleki, domislice: nimirum sapere est abiectis utile nugis H., tu solebas meas esse aliquid putare nugas Cat.; tudi žalostinke, žalnice: haec sunt non nugae: non enim mortualia Pl.
b) (o nepomembnih pogovorih) malenkosti, nepomembnosti, ničevosti, prazno govoričenje, žlobudranje, čveke: cui concredere nugas (sc. vellet) hoc genus … H.

2. meton. burkež, šálež, šaljivec, glumač, nečimrnež, niče, vetrnjak: in comitatu nugarum nihil (sc. erat) Ci., amicos habet meras nugas Ci. ep., nugarum aliquid relinquere Ci. nečimrneža postaviti (za namestnika); nugae (o deklici) Pl. nečimrnica; o živalih: nugae marinae Ap. školjke.

nūgātor -ōris, m (nūgārī)

1. burkež, šaljivec, blebetač, kvasač, hlastač: Pl., Luc. ap. Non., Ci., H., L. idr.

2. hotnik, pohotnež, ljubimec: Prud.

nūgō -ōnis, m (nūgārī) burkež, šaljivec, malopridnež: sed utique praesumis nugo et corruptor et inamabilis te solum generosum nec me iam per aetatem posse concipere Ap., illa mihi prorsus adhibenda est nec ulla alia, quae castiget asperrime nugonem istum, faretram explicet et sagittas dearmet, arcum enodet, taedam deflammet, immo et ipsum corpus eius acrioribus remediis coherceat Ap.

pagliaccio m (pl. -ci) pajac, klovn, burkež (tudi pren.)

paiáţă -e f pajac, klovn, burkež

pàjāc -áca m (it.) gl. bajaco pajac, burkež

pasquin [paskɛ̃] masculin, vieilli burkež, šaljivec; vieilli satiričen spis

pierrot [píərou] samostalnik
burkež, šaljivec, pierot, oseba iz komedije

pitre [pitrə] masculin burkež, pavliha

faire le pitre uganjati burke

polichinela moški spol pavliha, burkež, možic; gizdalin

Possenreißer, der, burkež

pulcinēlla m invar.

1. pulčinela (neapeljska maska):
finire come le nozze di pulcinella pren. končati se s pretepom
naso di pulcinella debel kljukast nos
segreto di pulcinella javna skrivnost

2. pren. vetrnjak, nestanoviten človek; pavliha, burkež

3.
pulcinella di mare zool. mormon, morska papiga (Fratercula actica)

rīdiculāris -is, m (rīdiculus) burkež, šaljivec, šalež, posmehovalec, norcepas, smešnež: Isid.

rīdiculārius 3 (rīdiculus) smešen: verba Fr.; subst.

1. rīdiculāria -ōrum, n šale, burke: Pl., ridicularia fundere Ca. ap. Macr.
b) rīdiculārius -iī, m burkež, šaljivec, šalež, posmehovalec, norcepas, smešnež: qui iurabat, cavillator quidam et canicula et nimis ridicularius fuit Gell.

rīdiculus 3 (rīdēre)

1. smeh vzbujajoč, smešen, šaljiv, šegav: ridiculum dictum Pl., Q., caput Ter., res Pl., ridicula et iocosa res Cat., homines ridiculi ex dolore Ci. ki so zaradi nejevolje postali šaljivci, ki jim je nejevolja izvabljala dovtipne besede, parturiunt montes, nascetur ridiculus mus H., cavillator facie magis quam facetiis ridiculus Ci., ridicule rogitas Pl., ipsorum (sc. naturis) ridicule indicandis Ci.; pesn. z inf.: (sc. Porcius) ridiculus totas simul absorbere placentas H. ki nam je s požiranjem pogač zbujal veliko smeha (salve smeha); z ACI: Ter.; abs.: ridiculum! Ter. smešno! — Od tod subst.
a) rīdiculus -ī, m burkež, šaljivec, šalež, posmehovalec, norcepas, smešnež: Ter.
b) rīdiculum -ī, n burka, šala, dovtip, dovtipna beseda: ridiculi causā Pl., mihi solae ridiculo fuit Ter. ker je bil smešen, quae sint genera ridiculi Ci., de absentibus aut per ridiculum aut severe maledicere dicitur Ci.; pl.: Q. idr., sententiose ridicula dicere Ci.

2. pass. smešen, (po)smeha vreden: Lucr., Iuv., Q. idr., qui ridiculus minus illo (sc. es)? H., Verria haec turpia ac ridicula Ci., homo ridicule insanus Ci.; ridiculum est z inf.: Ter., Ci., Q.; z ACI: ridiculum est me nunc de Verre dicere Ci.

saltimbanque [-tɛ̃bɑ̃k] masculin akrobat, ekvilibrist, vrvohodec; figuré, vieilli burkež

sanniō -ōnis, m (sanna) grimasepokalec, kremža, zmrdljivec, kljukec, pavliha, burkež, glumač, harlekin: AMM., quid enim potest tam ridiculum quam sannio est? CI.

scurra -ae, m (izposojenka iz etr.)

1. postopač, pohajkovalec, pohajač, brezdelnež, gizdalin, zafrkant, zafrknjenec, galanten gospodič, lahkoživec, domišljavec, dobroživec, uživač: CORN. idr., tu urbanus vero scurra PL., scurrarum locupletium libidines CI.

2. veseljak, šaljivec, smešničar, smešnež, burkež, pavliha, norcepàs, uganjalec norčij, glumač, laskač, laskalec, prilizovalec, zajedalec (zajedavec) (poseb. o zajedavcih pri pojedinah bogatinov): AFR. AP. NON., PL., PH., SEN. RH., PLIN. IUN., IUV. idr., maledictum ... ex scurrarum aliquo convicio CI., Zeno Socratem scurram (pavliha) Atticum fuisse dicebat CI., infido scurrae distabit amicus H. od ... zajedavca; tako tudi: vagus scurra, non qui certum praesaepe teneret H.; preg.: de scurra multo facilius dives quam pater familias fieri potest CI. iz veseljaka.

3. (v času cesarjev) telesni stražar (stražnik), gardist: scurra barbarus LAMP.; v pl.: LAMP.

sȍjtarija m (t. sojtary) šaljivec, burkež

Swatchel [swɔ́čəl] samostalnik
sleng Pavliha, burkež