Franja

izvóljenec -nka elected person; elect; (ljubček, ljubica) sweetheart, (ljubica) ladylove; (zaročenka) chosen bride, intended, arhaično bride elect

božji izvóljenci religija the Elect

kríž (-a) m

1. croce:
pribiti na križ crocifiggere
obsoditi koga na smrt na križu condannare qcn. alla crocifissione

2. rel. croce; crocifisso; segno della croce:
lesen, železen križ croce, crocifisso di legno, di ferro
zlat križ (na verižici) croce d'oro (della collana)
jeruzalemski, latinski, malteški križ croce gerosolomitana, latina, di Malta
pren. molče prenašati svoj križ portare la propria croce in silenzio
delati križe fare il segno della croce
pren. bati se kot hudič križa avere una paura del diavolo

3.
okenski križ grata
cestni križ incrocio, crocevia
vrtljivi križ tornello

4. pren. (trpljenje, težava, skrb) croce:
pren. križi in težave croce e tormento
pri nas je sedaj križ siamo in difficoltà
križ je vsem ustreči accontentare tutti è una fatica
z otroki je križ i bambini sono un grave problema, un grattacapo
križ imeti s kom avere problemi con qcn.
(velik) križ si nakopati na glavo accollarsi un onere
vzeti križ na svoje rame assumersi, accollarsi la croce, l'onere

5. pren. (desetletje, za določanje starosti) decennio, due lustri:
že osem križev ima na plečih ha già superato l'ottantina

6. (igralna karta) croce

7. anat. regione sacrale; schiena, dorso:
bolečine v križu dolori alla schiena

8. nareč. agr. covone

9. gastr. culaccio

10. navt. pennone:
glavni, košni križ pennone di maestra, di gabbia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. vsak ima svoj križ ciascuno ha, porta la sua croce
če mu boš ugovarjal, bodo spet križi se lo contraddici, saranno guai
pren. napraviti križ čez kaj farci una croce sopra
pren. sedeti za križi vedere il sole a scacchi
inter. božji križ perbacco
alp. grebenski križ incrocio di creste (montane)
arheol., polit. kljukasti križ svastica, croce uncinata
astr. Južni, Severni križ Croce del Sud, del Nord
film. malteški križ croce di Malta
geod. nitni, vizirni križ croce di mira
Rdeči križ Croce Rossa
pog. rdeči križ ambulanza

lés bois moški spol ; (gozdarstvo) forêt ženski spol

božji les houx moški spol
bukov (češnjev, hrastov, smrekov) les bois de hêtre (de cerisier, de chêne, de sapin)
črni les bois de conifères
jamski les bois de mine
mehek (trd) les bois blanc (ali tendre (dur))
okrogel les bois rond, rondins moški spol množine, grumes ženski spol množine
rezani, žagani les bois de sciage, sciages moški spol množine
stavbni les bois de charpente (ali de construction, d'œuvre)
upognjen les bois courbé
vezani les contreplaqué moški spol

lés (-á) m

1. legno:
les gori, se napne, vpija vlago il legno arde, si gonfia, assorbe l'umidità
impregnirati les impregnare il legno
sekati, skobljati, žagati les abbattere, piallare, segare il legno
grčav, mehak, trd les legno nodoso, dolce, duro
lastnosti, struktura lesa proprietà, struttura del legno
obdelava, predelava lesa lavorazione, trasformazione del legno
bukov, hrastov, lipov, smrekov les (legno di) faggio, (di) quercia, (di) tiglio, (di) abete
eksotični les legno esotico

2. (kosi lesa za določeno uporabo) legno, legname; legna:
izvažati les esportare il legname
kubični meter lesa un metro cubo di legname
gradbeni, stavbni les legname da costruzione
tesani, žagani les legname squadrato, segato
les za kurjavo legna da ardere

3. knjiž. (gozd) bosco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti iz drugačnega lesa essere diverso
biti malo čez les mancare di un venerdì, di una rotella
papir. brusiti les sfibrare il legno
Kristus visi razpet na lesu Cristo pende dalla croce
prodati stoječi les, les na panju vendere legname da abbattere
um. razstavljati les esporre sculture, statue in legno
soba je vsa v lesu la stanza è tutta rivestita in legno
kem. suha destilacija lesa distillazione secca del legno
bot. božji les agrifoglio, leccio spinoso (Ilex aquifolium)
celulozni les legno da cellulosa
črni les legno di aghifoglia
bot. gadov les (krhlika) ramno (Rhamnus frangula)
jamski les legname per miniera
bot. kačji les viburno (Viburnum lantana)
okrogli les tondello
bot. pasji, volčji les lonicera (Lonicera)
pozni les strato più fitto (dell'anello annuale)
agr. rastni, rodni les rami fruttiferi
upognjeni les legno ricurvo
vezani les legno compensato

ljudjé gens moški spol množine ali ženski spol množine , monde moški spol , hommes moški spol množine , public moški spol , foule ženski spol

ljudje božji bonnes gens
dobri ljudje braves gens
majhni ljudje les petites gens, le petit (ali menu) peuple
mladi ljudje les jeunes gens
pošteni ljudje honnêtes gens
stari ljudje vieilles gens
ubogi ljudje les gens pauvres, les pauvres, le pauvre monde, les pauvres gens
vsi ljudje tous les gens
ljudje to pravijo, govorijo on le dit
kaj bodo rekli ljudje k temu? qu'en dira-t-on?, qu'en diront les gens?

ljúdski (-a -o) adj. popolare, del popolo; pubblico:
ljudska blaginja benessere pubblico
ljudska knjižnica biblioteca popolare
polit. ljudska stranka Partito popolare
ljudska šola scuola elementare
ljudsko štetje censimento
lingv. ljudska etimologija etimologia popolare
hist. ljudske demokracije democrazie popolari
lingv. ljudski jezik linguaggio popolare, lingua volgare
ljudski tribun tribuno del popolo
lingv. ljudski izraz demotismo
ljudski praznik sagra, kermesse
ljudski voditelj capopopolo
ljudski zdravnik guaritore, medicone
rel. ljudsko petje canto dei fedeli
PREGOVORI:
ljudski glas, božji glas vox populi, vox dei

lón (-a) m star. (plačilo) ricompensa:
za lon imeti samo nehvaležnost essere ripagato con la più nera ingratitudine
delati za božji lon lavorare gratis et amore Dei

mí | mé (nas) pron.

1. noi; noialtri, noialtre:
drugi delajo, mi pa spimo gli altri lavorano, noi dormiamo
(v brezosebni rabi v odvisnih sklonih izraža smiselni osebek) kaj nam je storiti? cosa (dobbiamo) fare?

2. (v dajalniku izraža pripadnost in osebno prizadetost):
oče nam je umrl è morto nostro padre
pazi, da nam ne zboliš attento a non ammalarti

3. (pluralis modestiae, pluralis maiestatis):
na današnjem predavanju nas zanima predvsem vsebina romana nell'odierna conferenza ci interessa anzitutto il contenuto del romanzo
Mi, Ferdinand, po milosti božji cesar Avstrije noi Ferdinando, per grazia di Dio imperatore d'Austria
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zaradi nas naj naredi, kar hoče quanto a noi faccia quel che gli pare
pridi k nam na večerjo vieni a cena da noi
pog. to naj ostane med nami resti fra noi
vsi so z nami tutti sono con noi

mílost grace, mercy; pity; pardon; (prizanašaje) quarter; (naklonjenost) favour, benevolence

brez mílosti without mercy
Vaša mílost! Your Grace!, Your Honour!, Your Lordship!, Your Worship!
po božji mílosti by the grace of God
mílost! (prizanesite mi)! have a heart!, spare me!
prositi za mílost to cry for mercy, to sue for mercy
biti izročen, prepuščen mílosti in nemilosti koga to be left at the tender mercy of, to be at the mercy of
izkazati mílost to show mercy
biti v mílosti pri kom to be (ali to stand) high in someone's favour, to enjoy someone's favour, to be in favour with someone
prositi za mílost to ask (ali to plead) for mercy
predati se na mílost in nemilost to surrender unconditionally, to surrender at discretion
prepustiti se komu na mílost in nemilost to throw oneself on someone's mercy
živeti od mílosti koga drugega to live at another's mercy
živeti od tuje mílosti to be dependent on other people's help for one's livelihood
vojak je prosil za mílost the soldier asked (ali called, cried) for quarter

mílost grâce ženski spol , clémence ženski spol , pitié ženski spol , miséricorde ženski spol , faveur(s) ženski spol (množine)

Vaša milost Votre Grâce, monseigneur
po milosti božji par la grâce de Dieu
biti v milosti pri kom être en faveur auprés de quelqu'un, être dans les bonnes grâces de quelqu'un
biti na milost in nemilost izročen komu être à la merci de quelqu'un
prositi za milost demander grâce

mílost gracia f ; merced f ; misericordia f ; piedad f , clemencia f ; favor m

milost! ¡piedad!; ¡misericordia!
Vaša milost vuestra merced
po božji milosti por la gracia de Dios
biti v milosti pri kom estar en gracia cerca de alg
predati se na milost in nemilost komu entregarse a la merced de alg, voj rendirse incondicionalmente
priti v milost pri kom caer en gracia a alg
prositi za milost pedir misericordia

mir¹ moški spol (-u, ni množine)

1. (mirna doba) die Friedenszeit; der Frieden, Friede, -frieden (ločeni/separatni Sonderfrieden, Separatfrieden)
skleniti mir (einen) Frieden schließen
sklenitev miru der [Friedensschluß] Friedensschluss, [Friedensabschluß] Friedensabschluss
kršitev miru der Friedensbruch
borec za mir der Friedenskämpfer
svetovni mir Weltfrieden
Nobelova nagrada za mir der Friedensnobelpreis
angel miru der Friedensengel
golob miru die Friedenstaube
simbol miru das Friedenssymbol
palma miru die Friedenspalme
pipa miru die Friedenspfeife
Božji mir Gottesfriede
deželni mir der Landfrieden
kršitev deželnega miru der Landfriedensbruch
figurativno mrtvaški mir Kirchhofsfrieden, die Friedhofsruhe
v miru im Frieden, in der Friedenszeit, in Friedenszeiten

2. (složnost) der Frieden
živeti v miru in slogi in Frieden und Freundschaft/Eintracht leben
v miru in prijateljstvu se raziti ipd.: in Frieden und Freundschaft
živeti v miru s kom: mit jemandem Frieden halten, mit jemandem auf Friedensfuß stehen

mír (-ú) m

1. pace:
vojna in mir guerra e pace
Nobelova nagrada za mir premio Nobel per la pace

2. (dogovor o končanju vojne) pace:
kršiti mir violare la pace
podpisati mir firmare un trattato di pace
skleniti časten, sramoten mir stipulare una pace onorevole, vergognosa
separatni, posebni mir pace separata
hist. vestfalski mir pace di Westfalia

3. (stanje brez velikih nasprotij, brez hrupa in nereda) pace, quiete: respiro; requie:
vzdrževati javni red in mir mantenere la quiete e l'ordine pubblico
ne imeti miru non aver requie

4. (stanje notranje ubranosti) pace:
izgubiti, najti mir perdere, ritrovare la pace
rel. naj počiva v miru riposi in pace

5. daj(te) (no) mir (v medmetni rabi) ma no, suvvia:
daj no mir, to so le čenče suvvia, sono solo chiacchiere
daj mu že, kar hoče, da bo mir e dagli quel che vuole, così la smette di scocciarci
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. jezik mu ni dal miru, da ne bi rekel non potè trattenersi dal dire
misel, vest mu ni dala miru lo turbava il pensiero, la coscienza
pren. daj mi mir! e lasciami in pace!
biti pri miru non muoversi
pustiti koga na miru, pri miru non disturbare, non scocciare
hist. božji mir pace di Dio
zaradi ljubega miru per amor di pace
golob miru la colomba della pace
mir besedi! zitto! basta!
pren. še pes ima rad mir pri jedi non disturbare la gente mentre mangia
PREGOVORI:
če hočeš mir, pripravi se na vojno si vis pacem, para bellum; se desideri la pace preparati alla guerra

mléti (méljem) imperf. ➞ zmleti

1. macinare:
mleti ječmen, koruzo, pšenico macinare l'orzo, il granturco, il grano
mleti na kamen, na žrmlje macinare con la macina, col mulino a mano
mleti kavo, meso macinare il caffè, tritare la carne

2. ekst. tritare

3. pren. demolire, distruggere

4. pren. (jesti) macinare:
mleti s pravo slastjo macinare a due palmenti

5. muoversi (qua e là)

6. sbattere (le ali); scalciare

7. pejor. raccontare; blaterare; suonare, recitare meccanicamente:
mleti neumnosti raccontare stupidaggini

8. pren. (premišljevati) rimuginare; arzigogolare, scervellarsi
PREGOVORI:
kdor prej pride, prej melje chi prima arriva meglio macina
božji mlini meljejo počasi pa gotovo il mulino di Dio macina piano ma sottile

mlin¹ moški spol (-a …) die Mühle; kolesje: das Mahlwerk; obrat: der Mühlenbetrieb; -mühle (dvojni Zwickmühle, krogelni Kugelmühle, na veter Windmühle, za kosti Knochenmühle, za odpadke Abfallmühle, za žito Getreidemühle, palični Stangenmühle, parni Dampfmühle, stožčasti Kegelmühle, udarni Schlagmühle, Prallmühle, valjčni Walzenmühle, vodni Wassermühle)
figurativno to je voda na njegov mlin das ist Wasser auf seine Mühle, das ist Wind in seine Segel
božji mlini meljejo počasi (pa gotovo) Gottes Mühlen mahlen langsam (aber fein)

mlín mill

mlín za kavo coffee grinder, coffee mill
mlín na paro, parni mlín steam mill
mlín na veter windmill
ročni mlín (za žito itd.) quern
valjčni mlín rolling mill
mlín za žito (moko) mill, flour mill
vodni mlín water-mill
mlín za rudo ore crusher
graditelj mlinov millwright
biti voda na mlín komu, za koga to be grist to someone's mill
vse to je voda na moj mlín (zame) (figurativno) this is all grist to my mill
gnati komu vodo na (njegov) mlín (figurativno) to pay into someone's hands
napeljati vodo na svoj mlín to draw water to one's mill, to operate to one's own advantage
boriti se proti mlínom na veter (figurativno) to fight windmills
božji mlíni meljejo počasi the mills of God grind slowly

naméstnik (-a) m

1. sostituto; supplente; vice:
namestnik direktorja vicedirettore
namestnik javnega tožilca sostituto procuratore della Repubblica
namestnik komandanta vicecomandante
namestnik komisarja vicecommisario
navt. namestnik vodje krova sottonocchiere

2. luogotenente; governatore:
cesarjev namestnik luogotenente imperiale
kraljev namestnik reggente

3. rel.
božji namestnik vicario di Dio

otrok [ô] moški spol (-a, -a, otrôci) das Kind (dojen Brustkind, ki odrašča v domu Heimkind, mestni Stadtkind, načrtovan Wunschkind, nedeljski Sonntagskind, podeželski Landkind, predšolski Vorschulkind, problematičen Problemkind, sosedov Nachbarskind, zdomcev Gastarbeiterkind)
figurativno otrok človeškega rodu Menschenkind
čudežni otrok das Wunderkind, der Wunderknabe
medicina otrok iz epruvete das Retortenbaby
mrtvorojeni otrok das Totgeborene, die Totgeburt
figurativno otrok narave der Naturmensch
nezakonski otrok natürliches Kind, uneheliches Kind
figurativno otrok svojega časa ein Kind seiner Zeit
živorojeni otrok das Lebendgeborene
otrok, ki je prepuščen samemu sebi das Schlüsselkind
… otroka Kindes-
(umor/uboj der Kindesmord, izpostavitev die Kindesaussetzung, morilec der Kindesmörder, odvzem die Kindesentziehung, ugrabitev der Kindesraub, die Kindesentführung, zapustitev die Kindesaussetzung)
dobiti/roditi otroka ein Kind kriegen
poviti otroka einem Kind das Leben schenken
narediti otroka ein Kind machen, dekletu: (ein Mädchen) schwängern
pričakovati otroka ein Kind erwarten, poetično: Mutterfreuden entgegensehen
za otroka für das Kind, Kinder-
(nosilka die Kindertrage, davčni odbitni znesek der Kinderfreibetrag)
z otrokom mit dem Kind
grobo ravnanje z otrokom die [Kindesmißhandlung] Kindesmisshandlung
otroci množina Kinder množina
otroci, ki so izgubili starše elternlos gewordene Kinder
religija božji otroci Kinder Gottes, Gotteskinder
… otrok Kinder-
(delo die Kinderarbeit, gruča die Kinderschar, število die Kinderzahl, umrljivost die Kindersterblichkeit, varstvo der Kinderschutz, velik ljubitelj der Kindernarr, veliko število der Kinderreichtum, vzgoja die Kindererziehung, zakon die Kinderehe)
brez otrok kinderlos
ki ima veliko otrok kinderreich
ki ne mara otrok kinderfeidlich
ne marati otrok ein Kinderfeind sein, kinderfeindlich sein
odklanjanje otrok die Kinderfeindlichkeit
do otrok zu den Kindern
ljubezen do otrok die Kinderliebe
v družbi otrok in Kindergesellschaft
v rokah otrok in Kinderhand
za otroke für die Kinder
ugoden za otroke kinderfreundlich
neugoden za otroke kinderfeindlich
… za otroke Kinder- (knjiga das Kinderbuch, leksikon das Kinderlexikon, maša der Kindergottesdienst, mleko die Kindermilch, molitev das Kindergebet, neprimeren kinderfeindlich, pesem das Kinderlied, popust die Kinderermäßigung, pravljica das Kindermärchen, predstava die Kindervorstellung, radijski program der Kinderfunk, televizija das Kinderfernsehen, varnostni pas der Kindergurt)
otrokom für die Kinder
primeren otrokom kindergerecht, kindgemäß
prilagojen otrokom kinderfreundlich
neprilagojen otrokom kinderfeindlich
|
figurativno mnogo babic, kilav otrok viele Köche verderben den Brei

po² predlog z mestnikom

1. kje: auf (po morju auf dem Meer, auf dem Wasserweg, po reki auf dem [Fluß] Fluss, po vodi auf dem Wasser)
pisati: po tabli an die Tafel (schreiben)
hoditi: po mestu/ulici durch die Stadt/Straße gehen, in der Stadt/Straße (herumgehen)
po hiši/sobi im Haus/Zimmer herumgehen
teči: po žilah durch die Adern, in den Adern
premetavati se: po postelji im Bett (sich im Bett herumwälzen, herumdrehen)
po časopisih in den Zeitungen

2. ([takoj] za) nach (po Vrhniki nach Vrhnika)

3. kam: auf (po glavi auf den Kopf, po gobcu auf das Maul, po vratih auf/gegen die Tür)
po … (navzdol) … herunter/hinunter (pasti po stopnicah die Treppe hinunter fallen), -ab, abwärts (po dolini talab, talabwärts)
po … (navzgor) … herauf/hinauf, -auf, -aufwärts (po dolini talauf, talaufwärts)

4. kdaj: nach (drugi uri/polnoči/prvem/predstavi nach zwei Uhr, nach Mitternacht, nach dem Ersten, nach der Vorstellung)

5. način: -weise (po žličkah, kapljicah löffelweise, tropfenweise)
hoditi po prstih/petah auf den Fingerspitzen/Fersen gehen
po tihem leise
po malem langsam, löffelweise

6. seči, hlastniti, vprašati, potreba, želja, pohlep …: nach

7.
po predlogi, romanu …: nach (po romanu nach dem/einem Roman)
po rodu, izvoru, poreklu: … nach (po izvoru der Herkunft nach, po rodu der Abstammung nach)
po rojstvu ein gebürtiger/eine gebürtige X
v sorodstvu: po očetu/materi/stari materi … väterlicherseits/mütterlicherseits/großmütterlicherseits …

8. (s posredovanjem) durch (po prijatelju durch einen Freund, po kurirju durch Boten)
po pošti durch die Post, poslati, dostaviti: auf dem Postweg
po moji/tvoji … krivdi durch meine/deine Schuld, durch mein/dein Verschulden

9.
po mojem/njegovem nach mir/ihm
po mojem mnenju meiner Meinung nach

10. pravo (v skladu z) laut, … gemäß (po členu 5 laut Art. 5, gemäß Art. 5)
po zakonu kraft Gesetz

11.
je (že) po kom es ist um (jemanden) geschehen

12.
po milosti božji zgodovina von Gottes Gnaden
| ➞ → ime, pomoč (s pomočjo)

podóba (-e) f

1. immagine, effigie; raffigurazione, figura, ritratto; quadro:
zaobljubljena podoba immagine votiva
nabožne podobe immagini sacre
oljnata podoba quadro a olio
lastna podoba autoritratto
podoba v romanih personaggio del romanzo

2. pren. immagine, sembianza, fisionomia, aspetto, faccia:
zunanja podoba predmetov immagine esteriore, fisionomia degli oggetti

3. pren. (predstava) immagine, simulacro, specie, idea, fantasma:
pesniška podoba fantasma poetico
domišljijska podoba immagine fantastica
ustvariti si podobo o čem farsi, crearsi un'immagine, un'idea di qcs.
nadel si je podobo mirne neprizadetosti assunse un'aria di calma indifferenza
pokazati svojo pravo podobo mostrarsi quali realmente si è
dobivati otipljivo podobo realizzarsi, (cominciare a) prendere corpo, prendere consistenza, concretarsi
biti živa podoba koga, česa essere qcn. sputato, essere il ritratto di qcn.; essere l'immagine vivente, un'immagine (vivente) di qcs.
hudič v človeški podobi diavolo in sembianza umana; il diavolo in persona
rel. človek je ustvarjen po božji podobi l'uomo fu creato a immagine di Dio
rel. obhajati pod obema podobama comunicare sotto le due specie