Franja

Domineddio m pog. Bog; Gospod Bog

Dumnezéu -i m Bog

eccēlso

A) agg. visok:
cime eccelse visoki vrhovi; pren. vzvišen, odličen, izjemen:
è un uomo di ingegno eccelso to je človek izjemnega duha

B) m

1. knjižno Bog

2. redko knjižno nebesa

god¹ [gɔd] samostalnik
bog, božanstvo

to be among gods biti na galeriji (v gledališču)
a feast for the gods odlična hrana
God knows, I don't bog ve
a sight for the gods prizor za bogove
god of this world satan
for god's sake za božjo voljo
god grant! daj bog!
god forbid! bog varuj!
god willing po božji volji
god of love, blind god Amor, Kupido
god of heaven Jupiter
god of hell Pluto
god of the sea Neptun
god of wine Bakhos
house of god cerkev
God's Book biblija, sveto pismo
little god mali tiran, paša
act of god višja sila

Gott, der, (-es, Götter) bog, Bog; o Gott! o bog!; o mein Gott! o moj bog!; Gott der Allmächtige vsemogočni Bog; Grüß Gott! Živijo!; Helf Gott! bog pomagaj!; Gott sei Dank! Hvala bogu/Bogu!; Gott und die Welt vsi, vse mogoče; weiß Gott (nicht gut) prav zares (ne dober); der Mensch denkt, Gott lenkt človek obrača, Bog obrne; in Gottes Namen v božjem imenu; Götter in weiß bogovi v belem (zdravniki)

Herrgott, der, Bog; Herrgott! O moj bog!

im-mortālis (in-mortālis) -e, adv. -iter

1. neumrljiv, nesmrten: dii immortales Ci. (zelo pogosto), animi sunt inmortales Ci., inmortale genus V.; enalaga: inmortale iecur V. nesmrtnikova jetra, opera imm. L. božanska.

2. kot subst. m nesmrtnik, bog: Varr., Lucr., ex immortali procreati Ci., neminem mortuum conuingo cum inmortalium religione Ci., hoc nobis ab immortalibus datum est L.

3. metaf.
a) neminljiv, večen, trajen: Iust., N., Mart., Q., nemo ignaviā immortalis factus est S., horum etiam mortuorum vivat auctoritas inmortalis Ci., inm. exemplum Ci., gloria, honores, laus, memoria, meritum, monimentum, quaestus, virtus Ci., amicitiae inmortales (brez konca), inimicitiae mortales esse debent L., inm. tributa T.; adv.: immortale virens Val. Fl., immortale tumens Stat., corona immortaliter aurea Aug.; subst. n pl.: immortalia ne speres H.
b) srečen kakor nesmrtnik (bog), presrečen, blažen: inmortalis ero, si altera (sc. nox) talis erit Pr., inmortaliter gaudeo Ci. preobilno, neskončno.

močvára močvírje swamp; swampland; marsh; bog; morass; moor; fen; fenland; slough; quag

prebivalec močvirja fenlander, humoristično bog trotter
fosforenčen pojav nad močvirjem marsh fire
pogrezniti se v močvirje to be bogged down

nūmen -inis, n (nuere; prim. gr. νεύω, νεῦμα) „s kimanjem naznačena volja“, od tod

1. namig, mig, povelje, ukaz, zapoved, volja: numen est imperium ab nutu Varr., n. senatūs Ci., n. vestrum (sc. populi Romani) Ci., adnuite, patres conscripti, nutum numenque vestrum invictum Campanis L., n. dominae O., numen Caesareum flectere O.

2. occ. božansko (božje) povelje, božja zapoved, božja volja: cuius (sc. dei) numini parent omnia Ci., mundum censent regi numine deorum Ci., prodigia Cereris numen declarant Ci., nihil enim rerum humanarum sine deorum numine geri putabant N., cum animadverterent deûm numen facere secum N. da je sklep bogov na njegovi strani, numine vestro V. z vašim dovoljenjem, numine sine meo V. zoper mojo voljo; pl. pogosto o pojavih volje enega božanstva: Iovis, Phoebi numina V. Poseb. namig ali opominjajoči izrek bogov, prerokba (v tem pomenu nav. v pl.): cuncti suaserunt numine dii Italiam petere V., quae sint ea numine divom flagitat V., stupefactus numine V. prestrašen ob (Askanijevem) izreku (za katerega je Enej mislil, da je bil podan po božjem navdihu).

3. delujoča božanska (božja) moč, božanska (božja) mogočnost, božanska (božja) oblast, čudežno delovanje (udejstvovanje, posredovanje) bogov, božja milost, božja prijaznost, božja naklonjenost: qui (sc. dii) suo numine atque auxilio sua templa atque urbis tecta defendunt Ci., inimicaque Troiae numina magna deûm V., vestro in numine Troia est V. pod vašim varstvom, simulatum n. Bacchi V. bakhovska besnost, in hostiles domos iram atque numen vertite! H.

4. meton.
a) (o pravih bogovih) božanstvo ali božje bitje (= gr. δαίμων; deus = ϑεός je božanstvo kot oseba), božansko (božje) veličastje: n. sanctum V., n. Iunonis adorare V., pia numina V., numina laeva V. nemila, haud numine nostro V. ko božanstvo ni bilo na naši strani (= ko je bilo naklonjeno drugim), reducere numen V. (o paladiju), numina montis, numina montana O., simulacra numinum Plin. iun.; pl. tudi o enem božanstvu: nate (sc. Amor), supplex tua numina posco V., Dianae non movenda numina H.; krščansko božanstvo, krščanski bog = Bog: Amm., Prud.
b) o manih ljubljenih oseb: iuro … per illos manes, numina mei doloris Q.
c) v cesarski dobi o cesarjih idr. pobožanstvenih osebah = božansko (božje) veličanstvo, visokost, božanskost: Augusti mortale fuit corpus, in aetherias numen abiit domos O., violatum numen Augusti T., numen Othonis T., per numen Drusillae deierare Suet.
d) metaf. o stvareh: quanta potestas, quanta maiestas, quantum denique numen sit historiae Plin. iun. božansko delovanje.

omnipotence [ɔmnípətəns] samostalnik
vsemogočnost; vsemogočni, bog

padretērno m (pl. -ni)

1. relig. Bog

2. pren. važna, vplivna oseba; bog:
si crede un padreterno ima se za malega boga

šotíšče peat bog, bog; narečno moss; zgodovina turbary

vȉšnjī -ā -ē
1. višnji, nebeški: višnji otac uze ga iz sredine naše
2. samost. vsevišnji, bog: dar Višnjega za zaborav i veselje

zéu zéi m (poganski) bog, malik

zio m (pl. -ii)

1. stric:
zio paterno stric po očetovi strani
zio materno ujec
zio cugino pog. očetov, materin bratranec
zio d'America šalj. stric iz Amerike

2.
zii pl. stric in teta

3. južnoital. stric (spoštljiv naziv)

4.
zi' Beppe toskansko pog. rit; srednjeital., južnoital. pog. kahla
zio Sam šalj. Amerikanci

5. evfemistično Bog:
per zio! za božjo voljo!

владыка m (zast.) vladika (ogovor metropolita); vladar; (cerk.) Bog, Gospod

вседержитель m (cerk.) najvišji vladar, bog

вышний (zast.) najvišji; božanski; m bog

господь m gospod, Bog;
господи (vokativ)
не приведи, господи bog ne daj

¡ábsit! latinsko, domače bog ne daj!