Franja

Zadetki iskanja

  • najkasnéje at the latest; not later than

    najkasnéje ob šestih (v 14 dneh) at 6 o'clock (a fortnight today) at the latest
    bodi tu najkasnéje ob desetih! be here by ten o'clock at the outside!
  • natánčen exact; accurate; precise; punctilious; particular (za, v on, about, in)

    natánčen človek a meticulous person
    ne bodi tako natánčen! don't be so particular!


  • A) adv.

    I.

    1. (zanika glagolsko dejanje) non:
    nič ne pomaga tajiti negare non serve a niente
    (v zanikanem stavku je predmet v rodilniku) tu ne prodajajo zelenjave qui non vendono la verdura
    naj se ne prenagli (izraža omiljeno željo, prepoved) non agisca con precipitazione

    2. (z drugim stavčnim členom izraža nasprotje) non:
    ne meni, tebi bo žal non rincrescerà a me, ma a te

    3. (poudarja nasprotni pomen) non:
    ne dosti vredno blago merce di non grande valore

    4. pren. (izraža popravek) non:
    lahko prideš, samo ne jutri puoi venire ma non domani

    5. (v vprašalnih stavkih izraža domnevo) non:
    ga ne bi kozarček? (non) gradirebbe un bicchierino?
    si zadovoljen? Kako, da ne sei contento? Come no

    6. (izraža nejevoljo, presenečenje) non:
    kaj še nisi napravil naloge? non hai ancora fatto il compito?
    ravno sem hotel na sprehod, kaj ti ne pridejo obiski! stavo per andare a passeggio quand'ecco visite
    pa ne, da iščeš mene? (non) è che cerchi me? è me che cerchi?

    II. elipt.

    1. (izraža zanikanje, zavrnitev) no, non:
    si ti poklical? Ne hai chiamato tu? No
    si že truden? Še ne sei stanco? Non ancora
    pog. ali se kaj bojiš? Prav nič ne, nikakor ne, res ne, še malo ne hai paura? Nient'affatto, nemmeno per sogno
    ne, nikakor ne! pog., žarg. signornò, nossignore (nossignori, nossignora)

    2. (zanika trditev prejšnjega stavka) no:
    še danes bo dež. Upam, da ne pioverà oggi stesso. Spero di no

    III.

    1. pog. (kot dodatna nikalnica krepi zanikanje) non... neanche:
    ne popusti niti za las non cede neanche di un capello

    2. (kot pleonastična nikalnica za izražanje osebne prizadetosti) non:
    počakal bom, dokler ne pride attenderò finché non viene
    razen če ne (izraža izvzemanje) non:
    gremo na vrh, razen če se ne bojiš andiamo sulla cima, ammenocché tu non abbia paura

    IV. (v vezniški rabi)

    1. ne samo, ne le ... ampak tudi non solo... ma anche:
    ni le svetoval, ampak je tudi pomagal non si limitò a dar consiglio ma fu anche prodigo di aiuti

    2. ne da bi (izraža način, kako poteka dejanje nadrednega stavka) senza (neanche):
    odšel je, ne da bi spregovoril besedo se ne andò senza (neanche) profferir parola

    3. ne (drug) kakor; če ne (za izvzemanje) non... di, che; se non:
    nič ni lepšega kakor zvestoba non c'è niente di più bello della fedeltà
    kdo drug, če ne on, bi si to upal chi altri se non lui lo avrebbe osato

    4. če ne (za izražanje grožnje) se no:
    tiho, če ne ... zitti, se no...

    V. (v medmetni rabi izraža začudenje) no, ma no:
    ne, se je začudil ma no, disse meravigliato
    lep ali ne, meni je všeč bello o no, a ma piace
    fant, ne bodi len, zgrabi za palico in zamahne il giovane, senza pensarci su due volte, afferra un bastone e giù botte
    pren. (izraža ogorčenje) da te ni sram! non ti vergogni!
    hvala! Ni za kaj grazie! Non c'è di che
    o tem ni, da bi govoril non è il caso di parlarne
    (izraža prepoved) da mi ne hodiš po travi non calpestare l'erba
    če se je vrnil? Ne da bi vedel mi chiedi se è tornato? No, che io sappia

    B) konj. né:
    nima ne očeta ne matere non ha né padre né madre
    ne bo ga ne danes ne jutri non ci sarà né oggi né domani
    ne reči ne bev ne mev non dir parola, non dir né ai né bai
    pren. ne bati se ne biriča ne hudiča non aver paura né di diavoli né di verziere
    ne marati za koga ne malo ne dosti non sopportare uno
    ne moči ne naprej ne nazaj non potersi muovere, non avere chance alcuna
    nadlog ni ne konca ne kraja le disgrazie sembrano non voler finire
  • nôr (bolezen) mad, insane, deranged; (neumen) foolish, crazy, silly, out of one's mind, crackbrained; (ves iz sebe) wild, frantic, raving, delirious; (absurden) absurd, nonsensical, unreasonable, unwise, preposterous; (vratolomen) reckless, foolhardy

    biti nôr (žargon) to be nuts (ali VB bonkers)
    ne bodi nôr! don't be silly!
    nôra leta years of indiscretion
    kot nôr like mad
    biti nôr na to be mad about (ali on), to be crazy about, to be nuts on, to be dead nuts on, to be infatuated with
    nôr na glasbo mad on music
    je ves nôr na ženske he is girl crazy (ali woman crazy)
    vse ženske so nôre nanj all the women are wild about him
    biti popolnoma, čisto nôr to be raving mad, to be (as) mad as a March hare (ali as a hatter)
  • ôsel ass; (sivec) donkey; he-ass, jackass, jack; VB žargon moke, narečno cuddy; ZDA burro; figurativno (bedak) ass, jackass; duffer, dunce, ZDA mutt

    ôsle komu pokazati (figurativno) to put one's fingers to one's nose at someone, to thumb one's nose at someone, to make a long nose at someone
    ne bodi tak ôsel! don't be an ass!
    ôsel gre samo enkrat na led even a fool learns by bitter experience
    priti s konja na ôsla (figurativno) to come down in the world
  • otróčji childish; childlike; infantile

    biti otróčji (figurativno senilen) to dote
    ne bodi otróčji! be your age!
    otróčja igra v primeri z child's play compared with
    to je otróčje lahko it's as easy as pie, (ZDA as easy as falling off a log)
  • otròk (-ôka) m

    1. bambino, bambina:
    pestovati, previjati otroka cullare il bambino, cambiare le fasce, il pannolino al bambino
    posvojiti otroka adottare un bambino
    lažniv, razvajen otrok un bambino bugiardo, viziato
    duševno nerazvit otrok bambino ritardato mentale
    delavski, kmečki, mestni otrok bambino di famiglia operaia, contadina, cittadina
    predšolski, šoloobvezni otroci bambini in età prescolare, scolare

    2. figlio: otroci figliolanza, prole; pren. nidiata; knjiž., šalj. progenie;
    dobiti, roditi otroka avere, partorire un figlio
    nezaželen otrok figlio indesiderato
    nezakonski otrok figlio illeggittimo, figlio naturale
    edini otrok figlio unico
    otroci iz prvega zakona figli di primo letto
    nedonošen otrok figlio nato prematuro, (nato) prematuro, neonato prematuro, bambino nato prematuro
    inkubator za nedonošene otroke incubatrice (per nati prematuri)
    izgubiti otroka abortire
    odpraviti otroka abortire

    3. pren. figlio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    otrok je moker il bambino è bagnato, ha fatto la pipì
    saj nisi otrok non sei mica un bambino
    ne bodi tak otrok non fare lo stupido
    dati, darovati življenje otroku partorire, dare alla luce un figlio
    čakati otroka (biti noseča) aspettare un bambino
    pog. delati otroke fare figli
    imeti otroka pri prsih allattare il bambino
    odstaviti otroka svezzare il bambino
    pričakovati otroka aspettare un bambino
    biti velik otrok essere un ingenuo
    pren. biti otrok svojega časa essere figlio del proprio tempo
    ubogi otrok! povera creatura!
    večni otrok eterno fanciullo
    čudežni otrok fanciullo, prodigio
    bibl. pomor nedolžnih otrok strage degli innocenti
    otrok navade consuetudinario
    PREGOVORI:
    veliko babic — kilav otrok troppi cuochi guastano la cucina
    majhni otroci — majhne skrbi, veliki otroci — velike skrbi figli piccoli piccoli fastidi, figli grandi grandi fastidi
    kakršni starši, takšni otroci quale il padre, tale il figlio, il frutto non cade lontano dall'albero
  • pámet (um) intellect, intelligence, sense, brains pl, wits pl; (duh) reason, mind; prudence; mother wit; (razumevanje) understanding; (spomin) memory; pogovorno gumption

    na pámet by heart
    zdrava pámet common sense, sanity
    si ob pámet? are you out of your senses?, have you lost your wits?
    ali si pri pámeti? are you in your right mind?
    sem pri kraju s svojo pámetjo I am at my wit's end
    bodi no pri pámeti! be sensible!, be reasonable!, have a bit of common sense!
    on ni pri pravi pámeti he is not in his right mind, he is out of his mind
    nisem bil pri pravi pámeti I had not my wits about me
    on je počasne pámeti he is slow-witted, pogovorno he is slow on the uptake
    ona je kratke pámeti she is rather slow (ali dull, slow on the uptake)
    še (vedno) mi je na pámeti... it is still fresh in my mind...
    nima toliko pámeti, da bi (u)videl... he has not the wits to see...
    to se krega s pámetjo it is thoughtless (ali senseless)
    si se s pámetjo skregal? have you taken leave of your senses?
    padlo mi je na pámet it occurred to me, the idea struck me, the thought crossed my mind
    na kraj pámeti mi ne pade, da bi (rekel) far be it from me to (say)
    reči, kar človeku pade na pámet to say whatever comes to mind
    imeti več sreče kot pámeti to have more luck than brains
    izgubiti pámet to go out of one's mind (ali pogovorno off one's rocker); to lose one's mind (ali one's reason)
    to presega mojo pámet this is beyond me, that's over my head, that passes my comprehension
    priti k pámeti to come to one's senses
    kdo, ki je pri pravi pámeti, bi šel...? who in his senses would go...?
    moram ga spraviti k pámeti I must make him see reason (oziroma see sense)
    spraviti koga ob pámet to drive someone out of his mind (ali pogovorno up the wall, round the bend)
    sklicevati se na zdravo pámet to appeal to reason
    (iz)računati na pámet to calculate mentally
    učiti se na pámet to learn by heart, to commit to memory
    znati na pámet to know by heart (ali from memory), (vlogo) to be word-perfect
    ko te bo pámet srečala... when you see reason...
  • pámeten reasonable, sensible, wise, judicious, intelligent, prudent; clever, rational; pogovorno brainy

    pámeten človek a man of sense
    vsak pámeten človek any man in his right senses...
    pámetna misel a sound (ali sensible) idea
    pámetno gledišče (stališče, vidik) a sensible point of view
    bodi no pámeten! use your brains (ali intelligence)!, be sensible!, be reasonable!
    biti pámeten to be sensible (ali reasonable), to have one's wits about one
    pámetno ravnati to act sensibly
    imeti zelo pámetne nazore o življenju to have very sound ideas on life
    kar govoriš, je pámetno what you say is sound
    pámetno govoriti to speak wisely, to talk sense, to speak reasonably
    mislim, da boš tako pámeten, da ne boš šel tja I suppose you will know better than go there
    storil bom vse, kar se mi bo zdelo pámetno I will do anything in reason
    pámetno je, kar praviš there is reason in what you say
    poslušati pámeten nasvet to listen to reason
    pametnejši popustí the wiser head gives in
    lahkó je biti pámet, ko je že storjeno hindsight is easier than foresight, it's easy to be wise after the event
  • počásen slow (v, pri of, in); tardy; (len) sluggish; (bolezen) lingering

    počásen in siguren slow but sure
    počásen in vztrajen slow and steady
    počásen delavec slow worker
    počásen tok slow current
    počásna rast slow growth
    ne bodi (tako) počásen! don't dawdle!, don't be such a slowcoach!
    biti počásne pameti to be slow on the uptake
  • poštêno prislov honestly, fair, honourably, fair and square; above board, squarely, loyally

    poštêno ravnati to act honestly, to play fair
    (bodi) poštêno povedano (it should) in fairness (be) said
    poštêno se lotiti dela to set to work in earnest
    poštêno vzeti pot pod noge to put one's best foot forward
  • prevíden cautious, careful, prudent, circumspect; guarded, heedful, wary

    biti prevíden to be careful (ali cautious), to take care, to use precaution
    bodi prevíden! beware (pred žeparji of pickpockets)!
    bodi prevíden, da se ne urežeš mind you don't cut yourself
    prevídna trditev guarded statement
  • prijázen kind, amiable, friendly, affable, pleasant; gracious; (ustrežljiv) obliging, complaisant; (vljuden) courteous

    bodite tako prijázni in podajte mi... be so kind as to pass me...
    bodi tako prijázen in naredi to! be kind enough to do this!
    bodite tako prijázni in zglasite se zopet v petek! be so kind as to call again on Friday next
    prijázno mestece a nice little town
    prijázna soba a cheerful room
    prijázno prislov kindly, in a friendly manner, amiably, affably
    bili smo zelo prijázno sprejeti we were given a hearty welcome
  • prosíti to ask (koga za kaj something of someone, someone for something); (vljudno) to beg, to request; to pray

    milo prosíti (rotiti) to supplicate, to implore, to conjure, to beseech, to entreat, to deprecate; (pismeno) to petition, to solicit; to memorialize; (prosjačiti) to beg, to go begging, to be a beggar
    prosíti za koga to plead for, to intervene for; (če nismo razumeli)
    prosim? I'm sorry, what did you say?, pardon?, I beg your pardon; (odgovor na zahvalo)
    prosim! don't mention it!, no trouble!, you are (quite) welcome!
    prosíti kruha to ask for bread
    prosíti za uslugo to ask a favour
    prosim vas oproščenja (odpuščanja) I beg your pardon
    prosim vas, vrnite denar! please let me have the money back!
    prosíti za roko (zasnubiti dekle) to ask in marriage, to propose (to)
    prosíti vse svetnike v nebesih to pray to every saint in Heaven
    lepo vas prosim, napravite mi to uslugo! I beg you to do me this service!
    prosim, povej mi vendar! (please) do tell me!
    sedite, prosim! please take a seat! sit down, please!
    vas smem prosíti za ogenj (za sol)? may I trouble you for a light (the salt)?
    prosim, bodi tako dober in... be good enough (ali be so kind as) to...
    prosil sem ga za to I asked it of him, I asked him for it
    ne daj se prosíti! don't wait to be asked
    vas smem prosíti za vaše ime? may I ask your name?
    prosim za besedo! may I have leave to speak?, ZDA may I have the floor?
    prosíti za dovoljenje koga to ask leave of someone
    prosíti za oproščenje to excuse oneself, to apologize, to beg pardon
    prosim, da mi oprostite! pardon me!, I beg your pardon!, excuse me!, I am sorry!
    prosíti za službo to apply for a job (ali post), to submit an application for a post
  • si2 particella pronominale, avverbiale, esclamativa:
    izberi kogar si že bodi scegli uno qualsiasi
  • srám shame

    brez srámú shameless, devoid of shame
    iz srámú pred for shame of
    iz samega srámú for very shame
    biti brez srámú to be without shame
    srám bi me bilo storiti kaj takega I would be ashamed to do any such thing
    srám me je I am (ali I feel) ashamed of myself
    srám te bodi! shame on you!, (for) shame!
    srám me je postalo I became ashamed of myself
    izgubiti vsak čut srámú to lose all sense of shame
    on ne pozna nobenega srámú he is quite without shame, he has no sense of shame
    umreti od srámú (figurativno) to die of shame
    zardeti od srámú to blush with shame
    najrajši bi se bil v tla (v zemljo) udrl od srámú I could have died of shame, I wished the ground would open and swallow me up
    srám me je reči I am ashamed to say
    moralo bi te biti srám you ought to be ashamed
  • srám honte ženski spol , pudeur ženski spol

    brez sramu sans pudeur, éhonté, qui a perdu toute honte, qui a toute honte bue
    rdeč od sramu rouge de honte
    postati rdeč od sramu rougir de honte, familiarno piquer un fard (ali un soleil)
    umirati od sramu mourir de honte
    sram ga je koga (česa) il a honte de quelqu'un (quelque chose)
    fej! sram te bodi! fi! tu n'as pas honte!
  • srám (-ú) m

    1. vergogna, pudore; ekst. rossore:
    občutiti sram provare vergogna
    postajati rdeč od sramu arrossire dalla vergogna
    biti brez sramu essere svergognato
    občutek sramu senso di vergogna, pudore

    2. (v povedk. rabi) biti sram vergognarsi:
    pren. sram te bodi vergognati! vergogna!
    da te ni sram dovresti vergognarti
  • srám vergüenza f ; pudor m

    brez sramu sin vergüenza, sin pudor
    rdeč od sramu ruboroso, sonrojado; abochornado
    postati rdeč od sramu ruborizarse, sonrojarse, abochornarse, enrojecer de vergüenza
    sram ga je se avergüenza (česa de a/c)
    sram te bodi! ¡avergüénzate!, debiera darte vergüenza, debieras avergonzarte
    sram me je piti vino me da vergüenza beber vino
    te ni sram? ¿no tienes vergüenza?
    sram me je njegovega vedenja me avergüenzo de su comportamiento; me da vergüenza su conducta
    zardeti (umreti) od sramu enrojecer (morir) de vergüenza
  • ták1 (-a -o)

    A) adj.

    1. questo (-a), cosiffatto (-a), siffatto (-a), così; tale, simile:
    taka barva mi ni všeč questo colore non mi piace
    še nikoli nisem spoznal takega človeka non avevo mai conosciuto una persona così
    taki ljudje ne zaslužijo spoštovanja gente cosiffatta è indegna di stima
    v takem položaju je, da se mora odločiti è in una situazione tale da doversi decidere

    2. (izraža enakost lastnosti) così, (così) come:
    bila je vsa razburjena, take je še nisem videl era fuori di sé, così non l'avevo mai vista
    hočem čevlje, take, kot jih nosijo sošolci voglio le scarpe come le portano i compagni di scuola
    taka je kot sraka, vse odnese è come la gazza: porta via tutto

    3. (za izražanje velike stopnje tega, kar pove samostalnik) così, come, uguale:
    takega reveža ni daleč naokoli è un poveraccio come non ce n'è da queste parti
    ta voda je dobra, da ni take buonissima quest'acqua, di uguali non ce n'è
    tak lep dan, vi pa sedite zaprti doma in una giornata così (bella) voi ve ne state chiusi in casa

    4. kar tak (za izražanje nespremenjenega stanja) così:
    naj vam steklenico zavijem? Ne, kar tako jo dajte Devo incartare la bottiglia? No, va bene così

    5. tak in tak, tak pa tak (za izražanje stanja, ki se noče ali ne more imenovati) così e così:
    obljubili so mi tako in tako plačo mi hanno promesso uno stipendio così e così

    6. tak ali tak (kakršenkoli) qualunque, qualsiasi:
    naj bo blago tako ali tako, te cene ni vredno qualunque sia la merce, il prezzo è esagerato

    7. kot tak come tale:
    poudarek je na vrednosti človeka kot takega l'accento è sul valore dell'uomo come tale
    strokovnjak je in kot tak še posebej odgovoren è un esperto e, come tale, particolarmente responsabile
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. tak delavec je, da ga je treba iskati un lavoratore così non lo trovi, anche a cercarlo col lanternino
    iron. junak pa tak, kar zbežal je bell'eroe! Ha semplicemente tagliato la corda
    ne bodi tak kmet! non fare il cafone!
    ni maral ne takih ne drugačnih zapletov evitava le complicazioni di qualunque sorta
    pomoč potrebuje, pa naj bo taka ali drugačna ha bisogno di aiuto, qualunque sia
    taka reč je bila zaradi njega per colpa sua ne è venuto un putiferio che non ti dico
    štiri dni ni taka reč quattro giorni non sono tanti
    nabrali ste dosti jurčkov. Ni taka reč! quanti porcini (ha raccolto)! Le pare? Neanche tanti
    pog. naj vam takoj naredim? Ni taka sila le faccio subito? Non c'è fretta
    pog. hudič, pa tako kosilo! bella porcheria un pranzo così!
    PREGOVORI:
    kakršen oče, tak sin quale il padre, tale il figlio
    kakršna setev, taka žetev quel che si semina, si raccoglie
    kakršna ptica, taka pesem ogni uccello ha il suo verso

    B) táki (-a -o) pron. cosiffatto (-a), siffatto (-a), così, tale, simile:
    njemu in takim ne smeš zaupati non fidarti di lui e di gente come lui
    pren. devetih takih se ne bojim neanche una dozzina di tipi come lui mi fanno paura
    športnik, da je malo takih un atleta come pochi
    dobil je tako pod rebra, da mu je zmanjkalo sape si prese un colpo tale alle costole da fargli perdere il fiato
    prekliči, če ne ti tako primažem ritira le tue parole se no ti mollo una sberla tale che...
    take je govoril, da so se vsi smejali le sparava così grosse da far scoppiare dal ridere
    polje je rodovitno, da malo takih un campo fertile come pochi
    kaj takega še ne! robe da matti!
    kaj je to takega, če se loči che male c'è se divorzia?