Franja

Zadetki iskanja

  • concordia -ae, f (concors)

    1. enodušnost, istomiselnost, enotnost, složnost, sloga: concordiā parvae res crescunt, discordiā maxumae dilabuntur S., ex dissensione ad societatem concordiamque revocati Ci., concordiam constituere, confirmare Ci., disiungere Ci. ep. ali turbare L., ab diutina ira tandem in concordiam redigere ordines L., concordiae inter se consulere, concordiae in commune consulere L., concordiam et pacem firmare in perpetuum Cu., mirā concordiā vivere T. (o zakoncih), c. equestris Ci. (med vitezi), felix Pr., discors Lucan. (med pisano se gledajočimi knezi); pren. o abstr.: (temperantia) pacem animis affert et eos quasi concordiā quādam placat Ci., rerum agendarum ordo et, ut ita dicam, concordia Ci.

    2. met. enodušen (zvest) prijatelj: et cum Pirithoo, felix concordia, Theseus O. eno srce in ena duša.

    3. pren. soglasje, soglasnost, složnost, skladnost, privlačnost: Sirenum Petr. = sirenskega petja, vocum Col., nervorum Q., discors c. (sc. ignis et aquae) O. (prim.: discordia concors Lact.) ali rerum c. discors H. nesložna složnost (oksimoron): po Empedoklovem nauku, da vse nastane iz večnega nasprotovanja med prvinami, na katere delujeta νεῖκος καὶ φιλότης, rupta rerum c. Sen. ph., c. rerum et repugnantia Plin., c., quam magnes cum ferro habet Plin.

    4.
    a) pooseb. Concordia -ae, f Konkordija, Sloga, boginja sloge, ki je imela v Rimu in zunaj njega več svetišč, posvečenih po srečni poravnavi domače nesloge. Prvo tako svetišče je postavil Kamil na vzhodni rebri Kapitolija; tu je včasih zboroval senat: Ci., S., O.
    b) več mest z imenom Concordia -ae, f Konkordija, poseb. α) venetsko mesto (zdaj Concordia Segittaria): Mel., Plin., Fr., Aur. β) luzitansko mesto: Plin.; — od tod preb. Concordiēnsēs -ium, m Konkordij(an)ci: Plin. γ) Concordia Iūlia Julijska Konkordija, rim. naselbina v betski Hispaniji, sprva Nertobriga: Plin., imenovana tudi Concordiēnsis colōnia Konkordijska kolonija (naselbina): Fr.; preb. Concordiēnsēs -ium, m Konkordij(an)ci: Fr. δ) triboško mesto v belgijski Galiji: Amm.
    c) Concordia Konkordija kot osebno ime. α) priimek cesarja Vitelija: Suet. β) ime neke sužnje: Paul. (Dig.).
  • Dīvodūrum -ī, n Divodur, glav. mesto Mediomatrikov (Mediomatricī) v belgijski Galiji, pozneje Mediomatricī (Amm.), po 5. st. Met(t)is, zdaj Metz: T.
  • Dūbis -is, m Dubis, reka v belgijski Galiji, (zdaj Doubs): C.
  • Dūrocortorum -ī, n Durokortor, glav. mesto Remcev v belgijski Galiji, pozneje Rēmī (zdaj Reims): Ci.
  • Gelduba -ae, f Gélduba, trdnjava v Belgijski Galiji na ubijskem ozemlju (zdaj vas Gelb): PLIN., T.
  • Ges(s)oriacus -ī, m Gesoríak (Gezoríak), morinsko pristanišče v Belgijski Galiji (pozneje Bononia, zdaj Boulogne); tu je bilo pristanišče za prehod v Britanijo: MEL., PLIN., SUET. – Soobl. Caesoriacum -ī, n Cezoriak: FL.
  • Grinnēs -ium, f Grínes, kraj v Belgijski Galiji: T.
  • Grudiī -ōrum, m Grúdijci, pleme v Belgijski Galiji: C.
  • Itius portus (τὸ Ἴτιον) Itijsko pristanišče, morinska luka (in predgorje (Ἴτιον ἄκρον) v Belgijski Galiji, od koder se je Cezar prepeljal v Britanijo, zdaj Boulogne, po drugih Calais ali pa Whit-Sand: C.
  • Iūliacum -ī, n Julíjak, mesto v Belgijski Galiji, zdaj Juliers: Amm.
  • kralj samostalnik
    1. (vladar) ▸ király
    španski kralj ▸ spanyol király
    francoski kralj ▸ francia király
    mogočni kralj ▸ fenséges király
    nekdanji kralj ▸ egykori király
    kronati kralja ▸ királyt megkoronáz, királlyá koronáz
    odstaviti kralja ▸ királyt megfosztja trónjától
    zarota proti kralju ▸ király elleni összeesküvés
    razglasiti za kralja ▸ királlyá kikiált, kikiállt királynak
    poklekniti pred kraljem ▸ király előtt letérdel
    kralj in kraljica ▸ király és királyné, király és királynő
    švedski kralj ▸ svéd király
    belgijski kralj ▸ belga király
    angleški kralj ▸ angol király
    Vstaja proti kralju je izbruhnila januarja 1820. ▸ A király elleni lázadás 1820 januárjában tört ki.
    Friderik IX. je bil danski kralj med letoma 1947 in 1972. ▸ IX. Frigyes Dánia királya volt 1947 és 1972 között.

    2. (najpomembnejši predstavnik) ▸ király
    kralj med vini ▸ borok királya
    kralj popa ▸ pop királya, popkirály
    kralj polke ▸ polka királya, polkakirály
    razglasiti za kralja ▸ királlyá nevez
    Novinarji so igralca razglasili za kralja hitre prehrane. ▸ A színészt az újságírók a gyorséttermek királyává nyilvánították.
    okronati za kralja ▸ királlyá koronáz
    mamilarski kraljkontrastivno zanimivo drogbáró
    Jelene poznamo kot veličastne in vzvišene kralje gozdov. ▸ A szarvasokat az erdők fenséges és büszke királyaiként ismerjük.
    Necenjeni slikar je postal kralj ponarejevalcev. ▸ Az el nem ismert festő a hamisítók királya lett.
    Sopomenke: mogotec

    3. (šahovska figura) ▸ király
    črni kralj ▸ fekete király
    beli kralj ▸ fehér király
    nasprotnikov kralj ▸ ellenfél királya
    Črni je žrtvoval figuro za napad na nasprotnikovega kralja. ▸ A fekete feláldozott egy figurát a király megtámadására.
    napasti kralja ▸ királyt megtámad
    položaj kralja ▸ király helyzete
    Kralj gre na položaj trdnjave, trdnjava pa na položaj kralja. ▸ A király a bástya, a bástya pedig a király helyére lép.

    4. (igralna karta) ▸ király
    pikov kralj ▸ pikk király
    srčev kralj ▸ szív király
    križev kralj ▸ treff király
    V rokah je držal karto križevega kralja. ▸ A treff királyt tartotta a kezében.
    karov kralj ▸ káró király
    Vrednost asa je 4 točke, kralja 3 točke, dame 3 točke in fanta 1 točka. ▸ Az ász 4-et, a király 3-at, a dáma 2-t, a bubi pedig 1 pontot ér.
  • Leopold II. stalna zveza
    zgodovina (belgijski kralj) ▸ II. Lipót [belga király]
  • Leucī -ōrum, m Lévki, kelt. pleme v Belgijski Galiji; njihovo glavno mesto Tullum Tul (zdaj Toul): C., Plin., T. Sg. Leucus -ī, m Lévk (kolekt.): Lucan.
  • Levācī -ōrum, m Leváki, germ. pleme v Belgijski Galiji blizu današnjega Genta ali Loewena: C.
  • Marsacī (Marsaciī) -ōrum, m Mársaki (Marsákijci), pleme v Belgijski Galiji: T., Plin.
  • Menapiī -ōrum, m Menápijci, pleme v Belgijski Galiji na obali Severnega morja, sosedje Morinov: C., Plin., Mart. (skrč. abl. pl. Menapīs). Njihovo glavno mesto je bilo Menapia -ae, f Menápija (zdaj Genappe): Aur.
  • Morinī -ōrum, m Mórini, pleme v Belgijski Galiji ob Rokavskem prelivu: C., V.
  • Mosa -ae, m Móza, reka v Belgijski Galiji (zdaj Maas): C., T.
  • Mosella -ae, m in f Mozéla, reka v Belgijski Galiji (zdaj Mosel): T., Fl., Amm., largus M., placida M. Aus., ferax M. Ven. Adj. Mosellēus 3 Mozélin, mozélski: ortus Symm.
  • Nemesa -ae, m Némeza, reka v Belgijski Galiji (zdaj Nims): Aus.