Franja

masóven massive; mass

masóven beg mass flight
masóven artikel article made in bulk
masóvna demonstracija mass demonstration
masóvna brezposelnost mass unemployment
masóvne aretacije wholesale arrests pl
masóven napad massed attack, massive raid
masóvno zborovanje mass meeting, ZDA rally
masóven grob mass grave
masóvno izprtje (delavcev) general lockout
masóvna proizvodnja mass production, production in bulk
masóven odskok s padalom vojska mass parachute jump
masóven pokol general massacre; butchery
masóvna poraba consumption in bulk
masóvno razdejanje mass destruction
masóvna stavka general strike
masóven (glavni) proizvod staple product, mass-produced article

méniti to mean; to think; to opine; to be of opinion; to believe

jaz menim drugače I think otherwise, I don't agree, I beg to differ
kaj menite, bi pili skodelico čaja? what do you say to a cup of tea?
méniti se (pogovarjati se) to talk (z with), to converse (with someone on some topic)
méniti se za kaj to give (ali to pay) heed to, to heed something, to care about something
ne menite se za to! don't bother, don't trouble (yourself) about it!
ne se méniti za kaj to take no notice of something, to show no interest in something
ne menim se za govorice ljudi I don't bother (ali mind) what people say
ne se méniti za nevarnost to disregard (ali to ignore) danger

mest|o¹ [é] srednji spol (-a …) naselbina: die Stadt (glavno Hauptstadt, festivalsko Festspielstadt, industrijsko Industriestadt, kongresno [Kongreßstadt] Kongressstadt, pristaniško Hafenstadt, malo Kleinstadt, milijonsko Millionenstadt, mrtvih Totenstadt, obalno Küstenstadt, pobrateno Partnerstadt, rojstno Vaterstadt, Geburtsstadt, satelitsko Satellitenstadt, Nebenstadt, Trabantenstadt, sejemsko Messestadt, sosednje Nachbarstadt, stari del Altstadt, stolno Domstadt, svetovno Weltstadt, svobodno Freistadt, univerzitetno Universitätsstadt)
Večno mesto (Rim) die Ewige Stadt
mesto in vas Stadt und Land
vse mesto die ganze Stadt
… mesta Stadt- (načrt der Stadtplan, ogled die Stadtrundfahrt, die Stadtbesichtigung, meja die Stadtgrenze, središče die Stadtmitte; ➞ → mestni)
pogled na mesto die Stadtansicht
podoba mesta das Stadtbild
iz mesta aus der Stadt (heraus), stadtauswärts
beg iz mesta die Stadtflucht
po mestu durch die Stadt, in der Stadt (herum)
v mesto stadteinwärts
v bližini mesta stadtnah
znan v vsem mestu stadtbekannt
o tem govori vse mesto das ist Stadtgespräch

milodár alms

dajanje milodárov charity; donations pl
dati komu milodár to give someone alms, to give someone charity
prositi za milodár to ask (ali beg) for alms, to ask for charity
živeti od milodárov to live on charity

mis|el ženski spol (-li …)

1. der Gedanke, -gedanke (najljubša Lieblingsgedanke, osnovna Grundgedanke, postranska Nebengedanke, skrita Hintergedanke, vodilna Leitgedanke, zaključna [Schlußgedanke] Schlussgedanke; na beg Fluchtgedanke, na maščevanje Rachegedanke, na poroko Heiratsgedanke, na samomor Selbstmordgedanke, na smrt Todesgedanke, na umor Mordgedanke)
… misli Gedanken-
(bogastvo die Gedankenfülle, branje das Gedankenlesen, globina die Gedankentiefe, igra das Gedankenspiel, izmenjava der Gedankenaustausch, naval medicina das Gedankenjagen, polet der Gedankenflug, prenos die Gedankenübertragung, preskok der Gedankensprung, sled medicina die Gedankenfolge, tok der [Gedankenfluß] Gedankenfluss)
slušno dojemanje lastnih misli medicina das Gedankenlautwerden
brati misli Gedanken lesen
znati brati misli ein Gedankenleser sein
hiter kot misel gedankenschnell

2. (pojem, ideja) der Gedanke, -gedanke, die Idee, -idee (Boga Gottesgedanke, Gottesidee, enakosti Gleichheitsgedanke, Gleichheitsidee, miru Friedenssgedanke, Friedensidee, medicina prisilna Zwangsidee, svobode Freiheitsgedanke, vodilna Leitidee)
nora misel eine Kateridee, Schnapsidee
…misli Ideen-
(beganje medicina die Ideenflucht)
poigravati se z mislijo mit dem Gedanken spielen/liebäugeln
figurativno želja je rodila to misel der Wunsch ist/war (hier) Vater des Gedankens
z mislijo na kalorije kalorienbewusst

3. (mišljenje) v kaki stroki, deželi ipd.: das Denken (kitajska misel das chinesische Denken, sodobna biološka misel das biologische Denken der Gegenwart)

4.
misel (predvsem) na kaj das -denken
(prestiž Prestigedenken, profit Profitdenken, uspeh Erfolgsdenken, varnost Sicherheitsdenken)

5.
nenadna misel (pomisel, preblisk) der Einfall
priti na misel komu einfallen (prišlo mi je na misel es ist mir eingefallen), auf den Gedanken kommen/auf etwas kommen (ich bin auf den Gedanken gekommen, ich bin darauf gekommen), na noro misel: verfallen auf (wie bist du darauf verfallen?)
spet priti na misel [wiedereinfallen] wieder einfallen

6.
misli množina (mnenje) Ansichten množina
biti istih misli z (die) Ansichten teilen mit

7.
misli množina (mnenje) die Meinung
svoboda misli die Denkfreiheit, Gedankenfreiheit, Meinungsfreiheit
(premišljevanje) Gedanken množina; der Sinn
zatopiti se v misli sich in Gedanken vertiefen
zatopljen v misli selbstvergessen, gedankenverloren, gedankenversunken, in Gedanken vertieft/versunken
spraviti na druge misli auf andere Gedanken bringen
v mislih gedanklich
v mislih pregledati Revue passieren lassen
ne iti iz misli nicht aus dem Sinn gehen/kommen
imeti v mislih etwas im Sinn haben, denken an
izpred oči, iz misli aus den Augen, aus dem Sinn

8.
rastlinstvo, botanika dobra misel der Dost

mísliti to think (na of, o about); to believe; (premišljevati) to cogitate (o upon) to reflect (o upon), to meditate

logično mísliti to reason (o about, on); (natančno, skrbno pretehtati) to deliberate; (meniti, domnevati) to mean, to suppose; ZDA to guess, to reckon; (biti mnenja) to be of the opinion; (predstavljati si) to imagine, to fancy, to conceive, to envisage, to realize; (upoštevati) to consider, to contemplate; (nameravati) to intend, ZDA to figure
mislim da I think so, I suppose so, I should think so
mislim da ne I don't think so
mislim, da imate prav I dare say you are right
ne morem si mísliti, da... I cannot imagine that...
na to ni mísliti it's not to be thought of; that is out of the question
to mi da mísliti this sets me thinking, this gives me food for thought, this makes me ponder
kaj misliš o tem? what is your opinion about it?, what's your idea?
povem, kar mislim I speak my mind
mislim si svoje I have my own idea (ali ideas)
mislili bomo na to we shall think of it, we shall not forget it
na kaj (na koga) misliš? what (whom) are you thinking of?
ni mísliti, da... it is not to be supposed that...
ona dobro misli (hoče, namerava) she means well, her intentions are good
ne misli več na to! don't give it another thought!, forget about it!
oni dobro mislijo o tebi they think well of you, they have a good opinion of you
nemogoče si je mísliti, da... it is unthinkable that...
kaj misliš storiti? what do you intend to do?
kaj pa misliš! what are you thinking of?
misli name! remember me!
to sem si mislil I thought so, I thought as much
tega si ne bi mislil od tebe I wouldn't have expected that from you, I am surprised at you
mísliti pri sebi to think to oneself
to si lahko mislim I can well imagine (that)
on misli le nase he only thinks of himself (ali pogovorno number one)
človek bi mislil, da... anyone (ali one) would think that...
mislim, da ne bo prišel I do not think he will come
jaz mislim drugače I don't agree, I beg to differ
kdo pa mislite, da sem jaz? who (ali arhaično whom) do you take me for?
mislite si, kar hočete! you may think what you like!
kdo bi si bil to mislil! who would have thought it!
o njem mislijo, da je bogat he is thought (ali supposed) to be rich
takó se splošno misli that is the current opinion
mislim, da je stara 30 let I imagine (ali I guess) she is (ali must be) thirty
mísliti s svojo glavo to do some indepenedent thinking
še v sanjah ne mislim nothing is further from my mind
javnost misli the public feeling is...
ne mislim nič hudega I mean no harm
menda ne misliš, da... you don't suppose that...?
ne bi si bil mislil, da so tako pošteni I would not have credited them with so much honesty
tega ne misliš zares (resno)? you don't mean it?, surely you can't be serious?
mislimo vse najbolje o tvojem prijatelju we hold your friend in the highest esteem
ona misli le na svojo zabavo she thinks of nothing but her own pleasure
takó jaz ne mislim that's not my way of thinking
glasno mísliti to think aloud, to think out loud

mnóžičen en masa

množične aretacije detenciones f pl en masa
množičen beg (pobeg) huida f (evasión f) en masa
množičen grob fosa f común
množičen miting mitin m de masas
množična odpustitev (iz službe) despido m en masa
množična stavka huelga f general
množična organizacija organización f de masas
množično uničevanje destrucción f en masa
množično zborovanje reunión f de masas

možgáni brain, brains pl; intelligence

mali možgáni little (ali hinder) brain, cerebellum
beg možgánov (figurativno) brain drain
pretres možgánov concussion of the brain
mehčanje možgánov softening of the brain
vnetje možgánov brain fever
telečji možgáni z jajcem calf's brains with egg
on je brez možgánov (figurativno) he is addlebrained, addlepated
on ima glavo brez možgánov he is a brainless (ali a hare-brained) fellow
napenjati možgáne to rack (ali to busy, to cudgel) one's brain
prati komu možgáne (figurativno) to brainwash someone
elektronski možgáni electronic brain
pranje možgánov brainwashing

možgáni (-ov) m pl.

1. cervello, pl. pren. cervelli; pl. f cervella (možganska snov):
velikost možganov grandezza, dimensione del cervello
vnetje, zgradba možganov infiammazione, struttura del cervello
anat. mali možgani cervelletto, cerebello
anat. srednji možgani mesencefalo
anat. veliki možgani cervello, encefalo
med. mehčanje možganov encefalomalacia
pretres možganov commozione cerebrale
telečji možgani cervello di vitello

2. pren. (kot središče človekovega razumskega in zavestnega življenja) cervello, mente:
misel mu je šinila skozi možgane un pensiero gli balenò nella mente
plod bolnih možganov frutto di un cervello impazzito

3. pren. (vodilni ljudje; inteligenca) cervello:
možgani gibanja, tolpe il cervello del movimento, della banda
beg možganov (iz države) fuga dei cervelli

4. inform.
elektronski možgani (računalnik) cervello elettronico, elaboratore elettronico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
možgani se mu kisajo, mehčajo ha il cervello rammollito, nei calcagni
možgani so mu začeli hitro delovati il cervello ha cominciato a funzionare rapidamente
danes mu je udarilo v možgane oggi non è in grado di ragionare
iron. v njegovih možganih se je prižgala lučka ha finalmente capito
napenjati možgane spremere le meningi
rahljati komu možgane insegnare a qcn. a ragionare
pobrskati po možganih cercare di ricordare
imeti konjske možgane avere un cervello di gallina
ne imeti lastnih možganov non pensare con la propria testa

načrt¹ moški spol (-a …)

1. (namera) das Vorhaben, -vorhaben (gradnje Bauvorhaben, investicije Investitionsvorhaben, raziskovanja Forschungsvorhaben)

2. (nameravano delovanje) der Plan, -plan (maščevalni Racheplan, odrešenjski Heilsplan, Erlösungsplan, osvajalski Eroberungsplan, pobega/za beg Fluchtplan, poroke Heiratsplan, za dopust Urlaubsplan, za prihodnost Zukunftsplan)

3. (zamišljeni potek) der Plan, -plan (bojni Schlachtplan, časovni Zeitplan, četrtletni Quartal(s)plan, delitveni Teilungsplan, dnevni Tagesplan, finančni Haushaltsplan, investicijski Investitionsplan, izvedbeni Durchführungsplan, kontrolni Kontrollplan, letni Jahresplan, mrežni Netzplan, akcije Einsatzplan, odstrela lovstvo Abschußplan, ukrepov v primeru katastrofe Katastrophenplan, za napad Angriffsplan, za sečnjo Fällungsplan, odplačevalni Tilgungsplan, petletni Fünfjahresplan, potovalni Reiseplan, proizvodni Produktionsplan, razvojni Entwicklungsplan, rokovni Terminplan, sanacijski Sanierungsplan, snemalni Drehplan, stopenjski Stufenplan, učni Lehrplan)
napačen načrt die Fehlplanung
okvirni načrt der Grobplan, die Rahmenplanung
študijski načrt der Studienplan, die Studienordnung
odmik od načrta die Planabweichung
predlog načrta der Planvorschlag
|
narediti načrt einen Plan machen
opustiti načrt vom Plan abkommen
imeti načrte (za) (etwas) vorhaben
kovati načrte Pläne schmieden
vključiti v načrt verplanen
prekrižati komu načrte (jemandem) die Pläne durchkreuzen, in die Quere kommen
spremeniti načrte die Pläne ändern, umdisponieren
v skladu z načrtom planmäßig, plangemäß, planungsgerecht
kovanje načrtov das Pläneschmieden
po načrtu nach Plan, planmäßig, plangemäß
v načrtu določeni cilj das Planziel
| ➞ → program, razpored, urnik

napodíti (-ím) perf.

1. cacciare via, scacciare (in malo modo)

2.
napoditi v beg far scappare, fugare, mettere in fuga
napoditi iz službe licenziare
žarg. šol. napoditi v klop mandare al banco; dare un insufficiente

ognjenik samostalnik
1. (gora, iz katere prodira lava) ▸ tűzhányó, vulkánIzbruh ognjenika na vzhodu Konga je pognal na tisoče ljudi v beg. ▸ A kelet-kongói tűzhányó kitörése több ezer embert kényszerített menekülésre.
Povezane iztočnice: podmorski ognjenik, podvodni ognjenik, ščitasti ognjenik

2. (o gorečnosti, silovitosti) ▸ tűzhányóČe med vama še vedno tli vsaj nekaj iskric ljubezni, se bodo v tem času razvnele v pravi ognjenik strasti. ▸ Ha még mindig pislákolnak közöttetek a szerelem parazsai, azok a szenvedélyek valóságos tűzhányójaként izzanak fel.
Njena narava izraža nežno bitje z dobrim okusom, a odločnim nastopom, iz njene igralske narave pa vrejo nemirni ognjeniki. ▸ A természete jó ízlésről, gyengédségről, ám magabiztos kiállású lényről árulkodik, színészi játéka pedig egy nyughatatlan tűzhányó kitöréseit mutatja.

oprostíti to excuse, to pardon, to forgive; (česa) to exempt (from), to dispense (izpita with an exam); (na sodišču) to acquit; (iz zapora) to release, to set free, to free; (obveznosti) to release; (osvoboditi) to deliver (from), to rid (of), to absolve (from); (spregledati) to condone

oprosti! pardon me!
oprostite, prosim! I beg your pardon, I am sorry, excuse me, Sir (Madam)!
oprosti, da to rečem! pardon my saying so!
oprostili so mi ono pismo I was forgiven that letter
oprostíti koga zaradi pomanjkanja dokazov to give someone the benefit of the doubt
oprostite, da vam nisem takoj odgovoril I must apologize for not having replied at once
oprostíti se to excuse someone, to apologize
oprostite besedi! (opravičilo za nespodobno besedo) saving your presence!

oproščênje ➞ oprostitev, pardon

prosim oproščênja I beg your pardon, I apologize, I am sorry

pardón pardon; forgiveness

pardón! pardon!, sorry!, (I) beg your pardon!
pardón, da to rečem pardon my saying so
pardón, toda vi sami ste rekli to excuse me, but it was you who said so

pobegn|iti [é] (-em) bežati fliehen, flüchten, die Flucht ergreifen; otrok: ausreißen, ausrücken, durchbrennen; jetnik iz zapora: ausbrechen; ptič iz kletke: entfliegen; pes, mačka ipd.: entlaufen; (pognati se v beg) Fersengeld geben, Reißaus nehmen, türmen; voznik po nesreči: pravo Fahrerflucht begehen
pobegniti čemu (uiti) entgehen

podeželj|e [ê] srednji spol (-a …) das Land
na podeželju auf dem Land(e), auf dem Dorf
izlet na podeželje die Landpartie
bivanje na podeželju der Landaufenthalt
beg s podeželja die Landflucht

pogánjati (-am) | pognáti (-žênem)

A) imperf., perf.

1. spingere, azionare, muovere, mettere in moto, mettere in funzione, far funzionare, alimentare:
potok poganja mlin in žago il torrente aziona un mulino e una segheria
napravo poganja električni motor l'apparecchiatura è azionata da un motore elettrico
poganjati pedale, kolo pedalare

2. menare, portare:
poganjati živino na pašo portare le bestie al pascolo

3. spingere, portare, condurre (tudi pren.):
lakota ga poganja v obup la fame lo porta alla disperazione

4. (poditi, zapoditi) cacciare

5. (delati, narediti poganjke; začeti, začenjati rasti) germogliare, mettere, buttare; crescere:
drevesa poganjajo novo listje gli alberi buttano le nuove foglie
agr. poganjati seme far seme
brada mu že poganja la barba comincia a crescergli

6. spendere, scialacquare;
poganjati dneve v brezdelju passare i giorni oziando
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. poganjati strah v kosti spaventare, turbare
pren. pognati korenine mettere radici, acclimatarsi
pren. pognati koga na boben far fallire qcn.
pren. pognati na cesto gettare sul lastrico
pognati hišo, most v zrak far saltare in aria una casa, un ponte
pojavili so se, kot bi pognali iz tal comparvero all'improvviso, inaspettatamente, come fossero spuntati da terra
pognati v beg sgominare, fugare, metter in fuga, far fuggire
vse pognati po grlu bersi tutto il patrimonio
le kaj ga je pognalo, da je to storil che cosa l'ha indotto a farlo

B) pogánjati se (-am se) | pognáti se (-žênem se) imperf., perf. refl.

1. gettarsi, lanciarsi

2. sforzarsi, adoperarsi:
dolgo se je poganjal za službo si adoperò a lungo per avere un lavoro

3. innalzarsi, elevarsi

pognati¹ (požênem) poganjati

1. iz hiše, službe: jagen (aus), hinausjagen, hinauswerfen
pognati v smrt in den Tod jagen
pognati v beg in die Flucht schlagen
figurativno pognati v zrak (razstreliti) in die Luft jagen
pognati kri v lica komu (jemanden) erröten machen

2. živino, divjad: treiben, kam: wohin treiben, wo hintreiben, navzgor, gor hinauftreiben; konje: in Galopp setzen

3. denar: (zapraviti) durchbringen, verjubeln, verlottern
pognati po grlu durch die Gurgel jagen
| ➞ → nagnati, zagnati, zabosti

pognáti (re)pousser ; (proč) chasser ; (v tek) actionner, lancer, faire marcher, mettre en marche (ali en mouvement) ; figurativno activer, donner une impulsion, faire agir

pognati se prendre son élan, se précipiter, se lancer, s'élancer, se jeter
pognati se na fondre (ali foncer) sur
pognati v beg mettre en fuite (ali en déroute)
pognati korenine pousser (ali jeter) des racines, germer
pognati si kroglo v glavo se tirer une balle dans la tête, se faire sauter la cervelle
pognati komu strah v kosti épouvanter quelqu'un, terrifier quelqu'un
pognati konja v dir lancer un cheval au galop
pognati se kvišku sauter (ali s'élancer) vers le haut, se lever d'un bond, sursauter, faire un bond
pognati mladike iz korenine surgeonner
pognati most v zrak faire sauter un pont
pognati svoj denar gaspiller, dissiper, dilapider
pognati svoj denar po grlu dépenser tout son argent en buvant, boire son gain (ali sa fortune)
pognati sovražnika v beg mettre en fuite (ali faire fuir, culbuter) l'ennemi
znova pognati (botanika) repousser