brítje (-a) n rasatura;
pena za britje schiuma da barba
vodica za britje dopobarba
Zadetki iskanja
- brítje afeitado m
britje, prosim! la barba!
čopič(milo) za britje brocha f (jabón m) de afeitar
krema za britje crema f para afeitar - česáti (čéšem) imperf. ➞ počesati
1. pettinare; ravviare; lisciare:
česati lase pettinare i capelli
česati si brado lisciarsi la barba
česati konja strigliare il cavallo
2. tekst. pettinare
3. žarg. voj. rastrellare
4. pren. stracciare, sfilacciare:
krogle češejo zrak le pallottole stracciano l'aria - čòp2 (čôpa) m (cof) nappa; fiocco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
lov. gamsov čop barba di camoscio
arhit. (strešni) čop padiglione (del tetto) - dán (dnéva) m
1. giorno; giornata:
leto ima 365 dni l'anno ha 365 giorni
dogodek dneva l'avvenimento del giorno
rel. sodni dan il giorno del giudizio
plačilni dan giorno di pagamento
semanji, tržni dan giorno di fiera
delovni dan giornata lavorativa
rojstni dan compleanno
uradni dan sodišča giorno d'udienza
dan zmage l'anniversario della vittoria
dan žena giornata della donna
2. (čas svetlobe od sončnega vzhoda do zahoda) giornata; giorno:
jesenski, pomladni dan giorno autunnale, primaverile
dan se daljša, krajša le giornate si allungano, si accorciano
sredi belega dne in pieno giorno
jasno ko beli dan chiaro come la luce del sole
(kot pozdrav) dober dan! buongiorno!
3. pl. dnevi (omejeno trajanje v življenju) giorni:
odločilni, usodni dnevi giorni decisivi, fatali
pren. črni, pasji dnevi giorni, giornate da cane
na stare dni da vecchio, nella vecchiaia
v davnih dneh tanto tempo fa
njega dni, svoje dni nel lontano passato, una volta, un tempo
pren. imeti dneve štete avere i giorni contati
pren. človek ne ve ne ure ne dneva l'uomo non sa né il giorno né l'ora (della propria morte)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
(kaj) priti na dan venirsi a sapere
(s čim) priti na dan dire, confessare qcs.
pren. udariti na dan erompere
dan na dan, dan za dnem giorno dopo giorno
noč in dan notte e giorno, senza sosta
leto in dan un anno, a lungo, per lungo tempo
živeti iz dneva v dan, tja v en dan vivere alla giornata, spensieratamente
pren. govoriti tja v tri dni dire sciocchezze, blaterare, parlare a vanvera
zagledati beli dan nascere, venire alla luce; (libro) venire pubblicato
imeti črn dan avere una giornata nera, non essere in forma
lepega dne un bel giorno
pasji dnevi canicola
pravi sodni dan grande confusione; vulg. casino
ne videti česa svoj živi dan non aver visto mai
za vse žive dni si zapomniti ricordare per tutta la vita
materinski dan il giorno della mamma
delovni dan, praznični dan (praznik) giorno feriale, giorno festivo
dan hoda giornata, giorno di cammino
dan pred vigilia
dan pred izpitom la vigilia dell'esame
junak dneva l'uomo del giorno
iz dneva v dan di giorno in giorno
različna sta si kot noč in dan tra loro due ci corre quanto dal giorno alla notte
dopolniti svoje dni (umreti) finire i propri giorni
PREGOVORI:
ne hvali dneva pred večerom loda il giorno alla sera e il giovane quando avrà la barba - dvodélen (-lna -o) adj. di due parti, di due pezzi; bipartito:
dvodelna obleka abito in due pezzi, duepezzi
dvodelne kopalke (costume da bagno) duepezzi
dvodelna omara armadio a due corpi
dvodelno okno, dvodelna vrata finestra, porta a due battenti
dvodelna brada barba a due punte - francjóžefovski (-a -o) adj. hist. di Francesco Giuseppe:
francjožefovska brada barba a due punte
pren. iz francjožefovske dobe vecchissimo, superato - francóski (-a -o) adj. geogr. francese:
francoska kuhinja cucina francese
francoski film cinematografia francese
med. star. francoska bolezen mal francese, sifilide
friz. francoska brada barba a tre punte
hist. francoska revolucija rivoluzione francese
gastr. francoska solata insalata russa
gost. francoska strežba servizio alla francese
meh. francoski ključ (francoz) chiave inglese
arhit. francosko okno porta-finestra - gámsov (-a -o) adj. di, del camoscio:
gamsova brada, gamsov čop barba del camoscio - gláditi (-im) imperf. ➞ zgladiti
1. lisciare, levigare, polire, limare:
gladiti površino levigare la superficie
2. pren. polire, perfezionare:
gladiti jezik polire la lingua
3. (božati) lisciare; accarezzare:
gladiti brado lisciare la barba
gladiti otroka accarezzare il bambino
4.
gladiti spor comporre, appianare una lite, un contrasto - hváliti (-im)
A) imperf. ➞ pohvaliti
1. lodare, elogiare; esaltare:
gostje hvalijo dobro kuhinjo i clienti lodano la buona cucina
pren. hvaliti koga na vsa usta lodare qcn. a più non posso
2. (v medmetni rabi izraža zadovoljstvo)
hvali Boga, da smo končali grazie al Cielo abbiamo finito
rel. hvaliti Boga lodare, celebrare il Signore
PREGOVORI:
delo mojstra hvali l'opera loda il maestro
ne hvali dneva pred večerom loda il giorno alla sera e il giovane quando avrà la barba
vsak berač svojo malho hvali ogni prete loda le sue reliquie
B) hvalíti se (-im se) imperf. refl. ➞ pohvaliti se lodarsi, vantarsi;
ne da bi se hvalil, jaz bi to bolje naredil modestia a parte, io avrei fatto meglio
PREGOVORI:
dobro blago se samo hvali il buon vino non ha bisogno di frasca - jazbina samostalnik
1. (jazbečje bivališče) ▸ borzvár, borzlyuk, borzkotorék
Dobro rejen jazbec zimo predremlje v jazbini. ▸ A jól táplált borz az egész telet átalussza a borzvárban.
2. lahko izraža negativen odnos (zatočišče; zbirališče) ▸ barlang, lebuj
Zdaj pa pojasnite, kako ste se znašli v tej razbojniški jazbini! ▸ Most aztán magyarázzátok el, hogyan kerültetek ebbe a rablóbarlangba!
Nekega dne sem v Sohu zavil v neki bar, da bi kaj spil. Terry je stal za točilno mizo z nekaj sumljivimi tipi. Izvlekel sem ga iz jazbine. ▸ Az egyik nap bementem egy bárba a Sohóban, hogy igyak valamit. Terry néhány gyanús alakkal álldogált a pultnál. Kiráncigáltam ebből a lebujból. - kosmàt (-áta -o) adj.
1. peloso, villoso, irsuto:
kosmate prsi petto villoso
kosmata brada barba irsuta
2. (s površino s štrlečimi dlakami) peloso:
kosmata tkanina tessuto peloso
kosmata svila bava
3. ekon. lordo:
kosmati prejemki entrate lorde, reddito lordo
kosmata teža peso lordo
4. pren. (nespodoben, spolzek) audace, indecente, spinto, sconcio:
kosmati dovtipi barzellette sconce
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. imeti kosmata ušesa avere cotone negli orecchi, avere le orecchie foderate di prosciutto
pren. imeti kosmato vest avere la coscienza sporca
pren. ta je pa res kosmata! questa poi è grossa
inter. tristo kosmatih! corpo di mille diavoli!
bot. kosmati (dlakavi)
sleč rododendro (Rhododendron hirsutum) - kóst hueso m
brez kosti sin hueso, deshuesado
ribja kost (barba f de) ballena f
slonova kost marfil m
močnih kosti huesudo
do kosti moker (premočen) calado hasta los huesos
sama kost in koža ga je está en los huesos
odvzeti kosti deshuesar
zlomljena kost, zlom kosti fractura de (la) pierna - kózji (-a -e) adj. di capra, caprino:
kozja dlaka pelo di capra
kozje mleko latte di capra
kozji pastir capraio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kozja steza sentiero ripido
pren. ugnati koga v kozji rog mettere nel sacco qcn.
pren. biti zvit kot kozji rog essere un furbo di tre cotte, saperne una più del diavolo
brati komu kozje molitvice fare, dare una lavata di capo a
naučiti koga kozjih molitvic dare una tiratina d'orecchie a
bot. kozja pogačica (brogovita) viburno, lantana (Viburnum lantana)
bot. travniška kozja brada barba di becco, sassefrica (Tragopogon)
bot. kozji parkeljci caprifoglio, madreselva (Lonicera caprifolium)
bot. kozji rep chenopodio (Chenopodium)
bot. kozja črešnja spino d'asino (Eryngium)
pren. kozja molitvica giaculatoria
bot. kozja smrt scorzonera (Scorzonera)
vet. kozji podbradek barba
bot. kozji presnec berretta da prete, evonimo (Evonymus europaea)
bot. kozji rep rabarbaro, rapontico (Rheum rhaponticum)
gastr. kozji sir caprino
kozji smrad caprino - kózji de cabra
kozje meso (mleko) carne f (leche f) de cabra
kozji sir queso m (de leche) de cabra
kozje krzno piel f de cabra
kozje usnje (piel f de) cabritilla f
kozji, -a pastir(ica) cabrero m, -ra f
kozja brada barba del ganado cabrío, (pri človeku) barnas f pl de chivo
ugnati koga v kozji rog (fig) intimidar (ali amedrentar) a alg; fam meter a alg en un puño - krasíti (-ím) imperf. ➞ okrasiti ornare, decorare; abbellire; parare; pren. ricamare:
obraz mu je krasila gosta, črna brada una folta barba nera gli abbelliva il volto
praznično krasiti mesto parare a festa la città
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
um. krasiti s štukaturami stuccare
krasiti s trakovi infiocchettare
krasiti s cvetjem infiorare
krasiti z biseri, z dragulji imperlare, ingemmare, ingioiellare
krasiti z zastavami imbandierare - kréma (-e) f
1. kozm. crema:
čistilna krema crema detergente
dnevna, nočna krema crema diurna, notturna
hranilna krema crema nutritiva
mastna krema crema grassa
regenerativna krema crema rigenerante
krema za sončenje crema solare
hidratantna krema crema idratante
2. (sredstvo za čiščenje, loščenje) crema; lucido:
brivska krema crema da barba
krema za čevlje lucido per scarpe
krema za zobe dentifricio
3. gastr. crema:
grahova krema crema di piselli - mílo (-a) n kozm. sapone:
dišeče milo saponetta
pralno, toaletno milo sapone da bucato, da toletta
milo za britje crema da barba
kem. kalijevo, katransko, natrijevo milo sapone al potassio, al catrame, al sodio - mornárski (-a -o) adj. marinaro; di, da marinaio, dei marinai; marinaresco:
mornarska barva blu scuro
mornarska brada barba alla marinara
mornarska lestev biscaglina
mornarska majica maglietta alla marinara
mornarska uniforma uniforme di, da marinaio
mornarska kamižola camisaccio
mornarski ovratnik colletto alla marinara, solino
mornarski slamnik marinara
mornarski učenec, vajenec mozzo, giovanotto