Franja

drink² [driŋk] samostalnik
pijača, popitek, požirek; opojna pijača; pijančevanje
sleng morje

in drink, the worse for (ali in) drink pijan, vinjen
to be meat and drinkable drink to s.o. biti komu nujno potreben
hard drink opojna pijača
soft drink brezalkoholna pijača
small drink pivo
to be on the drink popivati, pijančevati
to have (ali take) a drink napiti se, pogasiti žejo
to take to drink začeti piti, postati pijanec
ameriško, hudomušno the big drink Atlantski ocean; reka Mississippi
long drink pijača iz visokega kozarca
ameriško, pogovorno long drink of water nenavadno velik človek, dolgin

električni skat moški spol živalstvo, zoologija Elektrischer Rochen (atlantski Atlantischer, kalifornijski Kalifornischer, progasti der Zitterrochen, der Marmorzitterrochen)

groß velik; großer Hunger huda lakota; große Pause glavni odmor; der große Teich velika luža (za Atlantski ocean); das große Ganze celota; das große Publikum (splošna) publika, (splošno) občinstvo; das große Los glavni dobitek; die Großen odrasli; im Großen na veliko, na debelo; im Großen und Ganzen na sploh, v glavnem; ich bin kein großer (Esser usw.) nisem posebno dober (jedec itd.); groß schreiben pisati z veliko začetnico; Adverb (na) veliko, dobro, zelo; groß los sein nekaj posebnega; groß wissen sploh kaj vedeti; groß denken von imeti visoko mnenje o; da geht es groß her tam je velika gostija

internus 3 (inter)

1. notranji, znotraj (v notranjosti) se nahajajoč (naspr. externus): arae O. notri v hiši (se nahajajoči), ignes Sen. ph., mare Plin. Notranje ali Medzemno morje, pa tudi Sredozemsko morje (naspr. externum = Atlantsko morje, Atlantski ocean); subst. interna -ōrum, n
a) notranjščina, notranjost, notrina: mundi Plin., domorum Amm.; pren.: interna veritatis Amm. najbolj notranja globina resnice.
b) drobovje, drob(je): amara internorum tormenta Vulg.

2. metaf. tuzemski, domač: provinciae internis discordiis fessae T., internum simul externumque bellum T., i. mala S. fr., pavor T., exempla Amm.; subst.: ad interna praevertere T. domače (notranje) zadeve, interna provinciarum Cod. Th.

losos [ó] moški spol (-a …) živalstvo, zoologija der Lachs, der Salm (atlantski Atlantischer Lachs, črni Schwarzlachs, srebrni Silberlachs)
pacifiški losos der Blaurücken
red: der Lachsfisch
morski losos (saj) der Köhler, der Seelachs
lov na losose der Lachsfang
steza za losose gradbeništvo, arhitektura die Lachsleiter, die Lachstreppe
podoben lososu lachsartig

morski pes moški spol živalstvo, zoologija der Hai, der Haifisch; Lamna: der Heringshai (atlantski Atlantischer, pacifiški Pazifischer)
grenlandski morski pes Grönlandhai, Eishai
morski pes kitovec Walhai, [Rauhhai] Rauhai
morski pes ljudožer Menschenhai
sladkovodni ljudožer Süßwasserhai
navadni morski pes (kanjica) der Glatthai
morski pes orjak Riesenhai
pikasti morski pes der Glatthai
rumeni morski pes Zitronenhai
sinji morski pes Blauhai
sivi morski pes [Grauhai] Grauai, der Kammzähner
morski pes svetlikavec Leuchthai
zebrasti morski pes Zebrahai

mur [mür] masculin zid; stena; pluriel mesto, del mesta med obzidjem

dans nos murs v (našem) mestu, tu; v naše mesto
au pied du mur (figuré) v slepi ulici, v zagati
mur d'appui, de parapet prsobran
mur d'assaut (sport) plezalna stena
le mur de l'Atlantique, de Berlin Atlantski, berlinski zid
mur de cloison vmesna stena, prestenek
mur de clôture ograjni zid
mur d'enceinte mestno obzidje
mur de face čelna stran (zgradbe)
Mur des Lamentations zid žalovanja (v Jeruzalemu)
mur mitoyen, coupe feu požarni zid
mur orbe slepa stena
mur de séparation ločilni zid
mur du son, mur sonique (aéronautique) zvočni zid
cet homme est un mur ta človek je nepopustljiv, brezčuten
se cogner, se heurter à un mur zadeti ob zid, naleteti na nepremostljivo oviro
les murs ont des oreilles stene, zidovi imajo ušesa (lahko nas kdo sliši, govorimo po tihem!)
coller, mettre quelqu'un au mur postaviti koga ob zid, ustreliti ga
(se) donner de la tête contre le mur (figuré) riniti z glavo skozi zid
être le dos au mur ne môči zbežati
mettre quelqu'un au pied du mur (figuré) ugnati koga (v kozji rog)
sauter, faire le mur (figuré) iti ven brez dovoljenja (vojaki, učenci v internatu)

ocean moški spol (-a …) geografija der Ozean
Atlantski ocean Atlantischer Ozean, der Atlantik
Tihi ocean (Pacifik) der Pazifik, Großer/Stiller Ozean
Indijski ocean Indischer Ozean, der Indik
preko oceana über den Ozean, nach Übersee, sem: aus Übersee
jahta za plovbo po oceanu die Hochseejacht

ocean samostalnik
1. (morje) ▸ óceánZapluli smo v širni ocean. ▸ Kihajóztunk a végtelen óceánra.Moj oče zdaj pluje po oceanu. ▸ Apám most az óceánon hajózik.Rahel veter mi napolni nosnice z vonjem po oceanu. ▸ Az óceánillatú enyhe szellő megtöltötte az orromat.
Povezane iztočnice: Atlantski ocean, Tihi ocean, Arktični ocean, Južni ocean, Pacifiški ocean

2. (velika količina) ▸ óceánNa plovbi po oceanih podatkov potrebujemo pilote. ▸ Az adatóceánokon való hajózáshoz kapitányokra van szükségünk.
Pred menoj je širen ocean miru in tišine. ▸ Előttem a nyugalom és a csend végtelen óceánja.
Skočil sem v velik ocean sreče. ▸ Beleugrottam a boldogság nagy óceánjába.

oceán

Atlantski, Tihi ocean océan Atlantique, océan Pacifique

oceán (-a) m

1. oceano:
Atlantski, Indijski, Tihi ocean Oceano Atlantico, Indiano, Pacifico
iti si služit kruh onstran oceana emigrare oltre Oceano, in America

2. pren. (velika količina) oceano, immensità, mare

3. meteor.
zračni ocean atmosfera

oceán océano m

Tihi, Atlantski ocean Océano Pacífico, Atlántico
Indijski ocean Océano Indico

oceàn ocean; sea

kot oceàn, oceànu podoben oceanlike
sredi oceàna in mid-ocean
Atlantski oceàn the Atlantic, the Atlantic Ocean
Tihi oceàn the Pacific (Ocean)

océan [ɔseɑ̃] masculin ocean, (svetovno) morje; velikanska množina

l'Océan Atlantski ocean
océan Glacial Ledeno morje

ocēano m

1. geogr. ocean:
Oceano Atlantico, Pacifico Atlantski, Tihi ocean

2. pren. knjižno morje

océano, oceano moški spol ocean, (svetovno) morje

océano Glacial ’Artico, Antártico Severno, Južno ledeno morje
océano Atlántico Atlantski ocean
océano Austral Južno morje
océano Boreal Severno morje
océano Pacífico Tihi ocean

ostrigar¹ moški spol (-ja …) živalstvo, zoologija der Seewolf (atlantski Atlantischer. pacifiški Pazifik-Seewolf, pegasti Gefleckter, ploskoglavi Breitkopf-Seewolf)

ostvar [ó] moški spol (-ja …) živalstvo, zoologija der Schwertschwanz, der Pfeilschwanz
pravi/atlantski ostvar Atlantischer Schwertschwanz, die Königskrabbe
moluški ostvar der Molukkenkrebs

pakt moški spol (-a …) der Pakt (Atlantski Atlantikpakt, Bagdadski Bagdadpakt, Balkanski Balkanpakt, o nenapadanju Nichtangriffspakt, Severnoatlantski die NATO, der Nordatlantikpakt, trojni Dreimächtepakt, Dreierpakt, Varšavski Warschauerer Pakt)

pákt (-a) m patto, accordo, intesa:
voj. pakt o nenapadanju patto di non aggressione
voj. atlantski pakt Patto Atlantico
hist. londonski pakt accordo di Londra