Franja

àrapština ž arabščina, arabski jezik, arabske črke, pismenke

balanus -i, f, redkeje m (gr. βάλανος)

1. želod: Plin.

2. pren.
a) vsak želodu podoben sad; pri Grkih: Sardiani balani Plin. debeli kostanj, maroni; v Feniciji in Kilikiji datelj: Plin.
b) vsaka želodasta stvar: α) čepek iz mila, sredstvo proti zaprtju: Plin., Cael. β) zvrst morskih školjk, morski želod: Pl., Col., Plin. γ) behenov oreh, sad, iz katerega so stiskali nedišeče olje, ki pa se rado navzame prijetnih vonjav: H., Plin., Mart., Prisc.; tudi arabski behenov oreh (drevo): Plin.

chérif [šerif] masculin šerif, arabski plemič

dinar [dinar] masculin dinar (jugoslovbnska, alžirska, tunizijska denarna enota); vieilli arabski zlatnik

emir [émiə] samostalnik
arabski knez, emir

espahí moški spol spahi, arabski konjenik v francoski vojski

Gummiarabikum, das, arabski gumi, gumiarabika

jaique moški spol arabski šal pri plašču

jeque moški spol šejk, arabski poglavar

jerif moški spol arabski šerif (župan)

Nabateī (Nabathaeī) -ōrum, m (Ναβαταῖοι, Ναβαϑαῖοι) Nabatéjci, sprva divje nomadsko, pozneje imovito trgovsko pleme v Petrski Arabiji: Auct. b. Alx., Plin., T., Amm. — Od tod

1. adj. Nabataeus (Nabathaeus) 3 (Ναβαταῖος, Ναβαϑαῖος) nabatêjski: Sid. (ki meri Nabātaeus), saltus Iuv.; pesn. = arábski, vzhoden, vzhodnjaški, jutrov(ski): regna O., ille (sc. eurus) … torsit in occiduum Nabataeis flatibus orbem Lucan.; subst. Nabataea -ae, f (Ναβαταία) Nabatéja, pokrajina (nabatejska) v Petrski Arabiji; njeno glavno mesto je bilo Petra, južno od Mrtvega morja: Plin.

2. subst. Nabatēs -ae, m Nabatéjec, preb. nabatejske pokrajine: Sen. tr.

Saba -ae, f (Σάβα, Σάβη, Σάβαι) Sába, s kadilom bogata dežela v Srečni Arabiji: PLIN. Od tod adj. Sabaeus 3 (Σαβαῖὸς) sábski, sabájski, pesn. = arabski: odor COL., nubes, flores STAT., myrrha SEN. TR., flos VAL. FL., cumulus CL. pogrebna grmada, odišavljena z miro, tus V., terra O. (= Srečna Arabija, zdaj Jemen); subst.
a) Sabaea -ae, f (sc. terra) Sabája (Sabéja), Sabájska (Sabéjska) dežela = Srečna Arabija: H.
b) Sabaeī -ōrum, m Sabájci (Sabéjci), preb. Sabe, ki so sloveli po svojem bogastvu; njihovo glavno mesto je bilo Sabōta: V., MEL., PLIN., VAL. FL., FL., CL.

scheik, cheik [šɛk] masculin arabski plemenski poglavar, šejk

spahi [spai] masculin, militaire spahi, arabski konjenik (v bivši francoski kolonialni vojski)

sùfara ž (t. supara, perz.) arabski abecednik, začetnica

šȅih m, šȅik m (ar.) šejk, arabski plemenski poglavar

аравийский залив Arabski zaliv

Arabija samostalnik
1. (Arabski polotok) ▸ Arábia
Sopomenke: Arabski polotok

2. zgodovina (rimska provinca) ▸ Arábia

arabščina samostalnik
(arabski jezik) ▸ arab [nyelv]Povezane iztočnice: klasična arabščina, moderna standardna arabščina

beduin samostalnik
(arabski nomad) ▸ beduin