judicature [džú:dikəčə] samostalnik
pravno sodstvo, pravosodje, sodna oblast, sodišče
the Supreme Court of Judicature angleško in valižansko vrhovno sodišče
Zadetki iskanja
- kakó how; in what way
kakó to? how so?
kakó lepó! how beautiful!
kakó daleč? how far?
kakó to, da... how comes it that..., how come that...
kakó vraga... how the deuce..., how the devil..., how the dickens...?
kakó, prosim? I beg your pardon, pogovorno pardon?; what was that?, what did you say?
kakó se počutiš? how do you feel?
kakó stara je? how old is she?
kakó dolgo ste že v Ljubljani? how long have you been in Ljubljana?
kakó je z vstopnicami? what about the tickets?
kakó lepo jutro! what a lovely morning!
kakó sem vesel, da te vidim! how pleased I am to see you!
kakó je nesrečna! how unhappy she is!
kakó mu je ime? what is his name?
kakó imenujete to (rečete temu) po angleško (v angleščini)? what do you call this in English?
kakó to, da si še vedno tu? how is it you're still here?
ne razumem, kakó je to možno I do not understand how this can be
nihče ne ve kakó mu je uspelo no one knows how he has done
kakó vendar... how on earth...
pa še kakó! and how
Se lahko poslužim vašega telefona? - Kako, da ne! May I use your telephone? - Why, yes! of course! - kontinentalen pridevnik
1. geografija (o površju) ▸ kontinentáliskontinentalna plošča ▸ kontinentális lemezSopomenke: celinski
Povezane iztočnice: kontinentalna skorja, kontinentalna polica
2. (o delu države ali regije) ▸ kontinentális, szárazföldikontinentalna Hrvaška ▸ kontinentális Horvátországkontinentalne ZDA ▸ kontinentális USAkontinentalni del Evrope ▸ Európa szárazföldi részekontinentalni del države ▸ ország szárazföldi részekontinentalna Evropa ▸ kontinentális EurópaPortugalska obala se med drugim ponaša tudi z najzahodnejšo točka kontinentalne Evrope. ▸ Portugália tengerpartja többek között a kontinentális Európa legnyugatibb pontjával büszkélkedhet.
V kontinentalnem delu Slovenije je priporočljivo deblo kivija zaščititi pred nizkimi temperaturami s slamo ali praprotjo. ▸ Szlovénia kontinentális részein ajánlatos a kivi törzsét szalmával vagy páfránnyal védeni a hidegtől.
Sopomenke: celinski
3. pogosto v športnem kontekstu (o geopolitičnem območju) ▸ kontinens, kontinentáliskontinentalno tekmovanje ▸ kontinentális verseny, kontinensviadalkontinentalni prvak ▸ kontinensbajnokkontinentalno prvenstvo ▸ kontinensbajnokságSlovenci s tem, ko vstopamo v Evropsko unijo, vstopamo v enoten gospodarski prostor kontinentalnih razsežnosti. ▸ Az Európai Unióhoz való csatlakozással a szlovénok egy kontinentális méretű egységes gazdasági térbe lépnek be.
Za svetovno lestvico bodo štela vsa nacionalna in kontinentalna tekmovanja. ▸ Minden nemzeti és kontinentális verseny beleszámít a világranglistába.
Sopomenke: celinski
4. (o celinskem delu Evrope) ▸ kontinentális
Sestavil je angleško moštvo, ki je igralo kontinentalni nogomet. ▸ Kontinentális labdarúgást játszó angol csapatot állított össze.
Pod pločevino je bila kontinentalna različica tega avtomobila nekoliko drugačna od angleške, saj je imela spremenjene zavore, volanski mehanizem in nekoliko širša kolesa. ▸ A lemez alatt az autó kontinentális változata némileg különbözött az angoltól, átdolgozott fékekkel, kormányművel és kissé szélesebb kerekekkel rendelkezett.
Pri tem opozarja na razliko med kontinentalnim in anglosaksonskim pravom, ki močneje zagovarja državno imuniteto. ▸ E tekintetben rámutat a kontinentális és az állami mentességet erőteljesen támogató angolszász jog közötti különbségre. - kraljéstvo kingdom; realm
angleško kraljéstvo the kingdom (ali the realm) of England
Združeno kraljéstvo (Vel. Britanija in sev. Irska) the United Kingdom
kraljéstvo sanj the realm of dreams - lahkóta facility; easiness; ease
z lahkóto with ease
z lahkóto govoriti angleško to speak English fluently - ne (kot samostoina nikalnica) no; nay; (navadno pri glagolu) not (npr. nisem I am not)
ne malo not a little
nikakor ne not at all, by no means
gotovo ne! certainly not
še ne not yet
ne več no more, (časovno) no longer
jaz tudi ne (strinjajoč se z nikalnim stavkom) (that goes for) me too!
ne manj kot... no less than...
ne samó... temveč tudi... not only... but also...
kaj ne? isn't it?
mislim, da ne I think not
ne... ne... neither... nor...
če ne if not, unless
če ne vidim pisma, ne verjamem unless I see (ali if I don't see) the letter I shall not believe it
ne da bi jaz vedel not that I know of
odgovoriti da ali ne to answer yea or nay
ne, kaj takega! well I never
reči, odgovoriti ne to answer in the negative, to decline, to refuse
ne morem, da ne bi (rekel) I must (say), I can't help (saying)
Je oče bolan? - Upam, da ne. I Father ill? - I hope not.
on ne govori angleško, jaz tudi ne he does not speak English, nor do I - ôkno window
izložbeno ôkno shopwindow, display window
ôkno na krila casement window
strešno ôkno dormer window; garret window
ôkno na palubi skylight
poslikano ôkno stained-glass window
vzdižno (angleško, na smuk) ôkno sash window
slepo ôkno blind window
ôkno gleda na ulico the window looks out on (to) the street
s tega ôkna je lep razgled there is a fine view from this window, this window commands a fine view
gledati skoz ôkno to look out of the window
odpreti (zapreti) ôkno to open (to shut, to close) the window
zadajšnje ôkno v avtu rear window - pale3 [péil] samostalnik
kol, lata; ograja, meja; obseg, ozemlje, ograjeno ozemlje
grboslovje navpična črta v grbu
figurativno beyond (ali outside) the pale izven mej (dovoljenega)
figurativno within the pale of v mejah (dovoljenega); v okrilju (npr. cerkve)
the English Pale nekoč angleško ozemlje okrog Calaisa
the (English; ali Irish) Pale področje v vzhodni Irski, nekoč pod angleško upravo - parlare
A) v. tr. (pres. parlo)
1. govoriti:
parlare piano govoriti počasi
parlare forte govoriti glasno
parlare a voce bassa govoriti potiho
parlare a fior di labbra govoriti mrmraje
parlare chiaro, apertamente govoriti jasno, odkrito
parlare in punta di forchetta pren. šalj. govoriti afektirano
con rispetto parlando naj mi ne zamerijo
parlare grasso govoriti nespodobno, kvantati
parlare a caso, a vanvera govoriti tjavdan
parlare tra sé, dentro di sé razmišljati, govoriti sam zase
parlare come un libro stampato pren. govoriti kot odprta knjiga
questo si chiama parlare! tako je!, bravo!
generalmente parlando na splošno
2. spregovoriti; priznavati:
l'accusato ha parlato obtoženec je priznal
3.
parlare a, con govoriti komu, s kom:
parlare al vento, al muro, al deserto pren. govoriti gluhim ušesom
parlare ai banchi pren. govoriti nepazljivim učencem
parlare con qcn. a quattr'occhi govoriti s kom na štiri oči
4. govoriti (imeti govor); pridigati ipd.
parlare a favore di govoriti komu v prid
parlare contro govoriti proti (komu, čemu)
parlare a braccio govoriti brez priprave, iz rokava
5. govoriti, razpravljati:
parlare di qcs. govoriti, razpravljati o čem
parlare del più e del meno govoriti o tem in onem, kramljati
far parlare di sé biti predmet opravljanj, kritike; postati slaven
parlarsi addosso pren. samozadovoljno govoriti o sebi
6. govoriti, prikazati:
l'articolo parla di članek govori o
7. pren.
parlare a gesti govoriti s kretnjami
i meridionali parlano con le mani južnjaki govorijo z rokami
parlare coi piedi brcati; pren. govoriti neumnosti
B) v. tr. govoriti (jezik):
parlare più lingue govoriti več jezikov
parlare francese govoriti francosko
parla un inglese perfetto odlično govori angleško
parlare arabo, ostrogoto, turco pren. govoriti nerazumljivo
C) ➞ parlarsi v. rifl. (pres. ci parliamo)
1. govoriti (s kom)
2. ekst. biti s kom v dobrih odnosih
3. pog. ljubimkati
Č) m govor, govorjenje - parler2 [parle] verbe intransitif govoriti (à, avec s); pogovarjati, pogovoriti se (de o); razpravljati (de o); figuré nagovoriti (à quelqu'un koga); zastaviti dobro besedo (pour quelqu'un za koga)
pour ainsi parler tako rekoč
sans parler de neglede na
c'est une façon, une manière de parler to se le tako reče, ni treba tega vzeti ali razumeti dobesedno
parler d'abondance govoriti nepripravljen
parler à bâtons rompus, en l'air tjavdan, brez zveze govoriti
parler à son bonnet govoriti samemu sebi
parler à cheval à quelqu'un zviška s kom govoriti
parler de choses et d'autres govoriti o tem in onem
parler au cœur de quelqu'un (figuré) iti komu k srcu
parler le cœur dans la main, à cœur ouvert čisto odkrito govoriti
parler en dormant govoriti v spanju
il fait beaucoup parler de lui mnogo se govori o njem
parler des grosses dents à quelqu'un govoriti s kom v grozečem tonu
parler une langue, français, anglais couramment, plusieurs langues govoriti (neki) jezik, francosko, angleško tekoče, več jezikov
parler français comme une vache espagnole lomiti francoščino
parler grec, hébreu, bas breton (figuré) govoriti nerazumljiv jezik
parler en maître govoriti z avtoriteto
parler métier, service, travail govoriti o strokovnih stvareh
parler du nez govoriti skozi nos
parler d'or pravo povedati, povedati lepe, izvrstne stvari
parler de la pluie et du beau temps govoriti o banalnih, nevažnih stvareh
parler musique, politique, littérature, affaire govoriti o glasbi, politiki, slovstvu, o poslovnih zadevah
parler à la radio govoriti na, po radiu
parler raison pametno govoriti
parler à un sourd, à un mur, aux rochers gluhim ušesom govoriti
si j'ose parler ainsi če smem tako reči
vous en parlez bien à votre aise vam je lahko govoriti
à qui croyez-vous parler? s kom pa mislite, da govorite?
trouver à qui parler naleteti na pravega, na živo nasprotovanje
cela ne vaut pas la peine d'en parler o tem se ne izplača govoriti
cela parle tout seul, de soi to je samoumevno
tu parles! in kako! seveda! mislim da!
(populaire) tu parles d'un idiot! kakšen tepec!
parlez-moi de ça! (familier) to bi bilo nekaj!
ne m'en parlez pas! ne govorite mi o tem, to le predobro vem
n'en parlons plus! ne govorimo več o tem, pustimo to!
quand on parle du loup on en voit la queue (proverbe) ti o volku, volk iz gozda - piccarsi v. rifl. (pres. mi picco)
1. domišljati si; trmasto trditi:
si picca di sapere l'inglese domišlja si, da zna angleško
2. zameriti; kujati se - prodájati (-am) | prodáti (-dám)
A) imperf., perf.
1. vendere, smerciare; spacciare; alienare:
prodajati na meter, na težo, na kos vendere al metro, a peso, a pezzo
prodajati poceni vendere a buon mercato, a buon prezzo
drago prodajati vendere caro, a caro prezzo
prodajati po lastni ceni vendere a prezzo di costo
prodajati na dražbi licitare, subastare; vendere all'asta, all'incanto
prodajati na drobno vendere al dettaglio, al minuto
prodajati na debelo vendere all'ingrosso
prodajati z izgubo vendere in perdita
prodajati nazaj retrovendere
prodajati s popustom scontare
prodajati za smešno nizko ceno vendere a prezzi stracciati; tosk. arrandellare
jur. prodati (posestvo) z vsem premičnim inventarjem vendere a cancello chiuso
prodati po polovični ceni vendere a metà prezzo
prodajati na up, za gotovino, na obroke vendere a credito, in contanti, a rate
jur. prodati patent vendere, cedere un brevetto
2. pren.
prodajati dolgčas (dolgočasiti se) annoiarsi
prodajati lenobo (lenariti) oziare, poltrire
prodajati sitnost (sitnariti) molestare, importunare
prodajati slabo voljo essere di cattivo umore
prodajati laži (lagati) mentire
prodajati kaj kot resnico gabellare, spacciare per verità la frode
prodajati zijala starsene ozioso a guardare
kožo drago prodati vendere cara la pelle
prodati svojo čast vendere il proprio onore
ne prodajaj kože, dokler je medved še v brlogu non vendere la pelle dell'orso prima che sia morto
še dušo bi prodal venderebbe anche l'anima al diavolo
prodati koga sovražniku tradire qcn.
prodati novico naprej dire, raccontare la novità, dirlo, raccontarlo
bibl. prodati kaj za skledo leče svendere qcs. per un piatto di lenticchie
kakor sem kupil, tako prodam così ho sentito dire
toliko že znam angleško, da me ne morejo prodati mastico quel tanto di inglese da farmi capire
B) prodájati se (-am se) | prodáti se (-dám se) imperf., perf. refl. pren.
1. vendersi
2. prostituirsi - prográmski
programska oprema (angleško software) logiciel moški spol - razuméti (-úmem) | razumévati (-am)
A) perf., imperf.
1. capire, comprendere, intendere, afferrare:
razumeti pojem afferrare un concetto
dati razumeti dare a intendere
razumeti napak fraintenere
2. (imeti pozitiven odnos do koga) capire:
razumeti mladostnika capire l'adolescente
3. (biti sposoben dojeti) capire:
angleško sicer razume, govoriti pa ne zna l'inglese lo capisce ma non lo parla
matematike prav nič ne razumem non capisco niente di matematica
4. (v medmetni rabi izraža podkrepitev) capire:
ostal boš doma, razumeš? tu resterai a casa, intesi?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
razumeti na mah comprendere a volo
ne razumeti šale non stare allo scherzo
kako naj to razumem? come ho da intenderlo?
ne razumi me napak, ne razumite me napak non avertela, non abbiatela a male
B) razuméti se (-úmem se) perf. refl.
1. intendersi; andare d'accordo:
v družini se lepo razumeti andare d'accordo in famiglia
2. razumeti se na intendersi di, essere conoscitore di:
na politiko se ne razumem di politica non m'intendo
razumeti se na kaj kot zajec na boben non capirci un'acca
3. (v medmetni rabi izraža, da česa ni treba posebej pojasnjevati) s'intende, chiaro:
vsi pridemo, se razume veniamo tutti, s'intende
govorim o njem, da se razumeva è di lui che parlo, chiaro! - realm [relm] samostalnik
kraljestvo, kraljevina; domena, področje, oblast, sfera, polje
the realm of England angleško kraljestvo
the realm of dreams figurativno kraljestvo sanj
Peer of the realm član Gornjega doma (Lordske zbornice)
in the realm of (chemistry) na področju (kemije) - rock1 [rɔk]
1. samostalnik
skala, čer, kleč; kamnit blok; kamenina
množina, kolektivno prepad, strma pečina, stena
figurativno čvrsta tla; nevarna zapreka; vrsta paličastega bonbona; bonbon
množina sadni bonboni
ameriško, pogovorno kamen
ameriško, sleng kovanec
the Rock Gibraltar
rock bottom absolutno najnižji
Rock English gibraltarsko angleško narečje
Rock of Ages figurativno, religija Kristus
on the rocks nasedel, figurativno, sleng v denarni stiski
as firm as a rock trden kot skala
built on a rock zgrajen na skali, figurativno osnovan na trdni podlagi, trden, siguren
bed-rock, living rock živa skala
there are rocks ahead figurativno nevarnost je pred nami, nevarnost grozi
to be on the rocks nasesti na čer, figurativno biti v denarnih težavah
to be wrecked on the rocks razbiti se na čereh
that's the rock you'll split on figurativno to je za vas posebno nevarno, tu si boste lahkó polomili zobe
to run against a rock figurativno drveti v nevarnost
to run upon a rock nasesti, zadeti na čer, figurativno razbiti se
to see rocks ahead figurativno morati računati s težavami
to throw rocks at s.o. ameriško obmetavati koga s kamenjem
2. pridevnik
skalnat - síla (-e) f
1. fiz. forza:
sredobežna, sredotežna sila forza centrifuga, centripeta
težnostna sila forza di gravità
gonilna sila (tudi pren.) forza motrice
magnetna, kemična sila forza magnetica, chimica
2. ekst. forza, violenza, sopruso:
upreti se sili ribellarsi alla forza, al sopruso
uporabiti silo ricorrere alla forza
na silo odpreti aprire con la forza
na silo se smehljati sorridere forzatamente
delati, storiti komu silo usare la forza contro qcn.
evf. storiti ženski silo violentare, stuprare una donna
3. (telesna, duševna sposobnost) forza spirituale, fisica;
ustvarjalne sile forze creative
meriti svoje sile misurare le proprie forze
4. forza, vigore, potenza:
izkoristiti silo vetra sfruttare la forza del vento
sila spomina, strasti la forza della memoria, della passione
5. (organizirana skupina) forze:
policijske sile le forze di polizia, dell'ordine
oborožene sile le forze armate
6. (država) potenza:
evropske, kolonialne sile le potenze europee, coloniali
sporazum velikih sil accordo delle superpotenze
7.
elementarne, naravne sile le forze della natura
rel. peklenske sile le forze infernali
8. (težko stanje, ki zahteva pomoč) necessità, imprevisto, emergenza;
hraniti denar za kako silo tenere da parte i soldi per casi di emergenza
predlagana rešitev je samo izhod v sili la soluzione proposta è soltanto un'uscita d'emergenza
klic v sili SOS
9. pog.
ni mi sile, pa vendar želim oditi non che mi ci trovi male, eppure vorrei andarmene
iron. ravno sila je bila to narediti proprio questo dovevi fare?!
10. pren. ni sile (v adv. rabi izraža omejeno stopnjo)
slišati je, da je bolan. Oh, ni sile si dice che sta male. Ma neanche tanto
11. za silo pren. abbastanza, un po';
za silo govori angleško, nemško mastica un po' d'inglese, di tedesco
za silo sem se ogrel mi sono scaldato un po'
12. po vsej sili ad ogni costo:
po vsej sili hoče ven vuole uscire ad ogni costo
13. od sile pren. (izraža visoko stopnjo) molto, oltre modo:
od sile natančen človek un uomo pedantissimo
14. od sile (v povedni rabi izraža nevoljo)
to je pa že od sile questo poi è troppo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
delovna sila forza lavoro, manodopera
narediti kaj po sili razmer fare qcs. per forza di cose
hist. sile osi le forze dell'Asse
agr. zakol v sili macellazione d'urgenza
fiz. odbojna, oviralna, privlačna sila forza di repulsione, impediente, di attrazione
sila trenja attrito
paralelogram sil il parallelogramma delle forze
geol. eksogene, endogene sile forze esogene, endogene
kem. molekulske sile forze molecolari
teh. potisna, vlečna sila spinta, trazione
kohezijska sila forza di coesione
jur. skrajna sila stato d'emergenza
višja sila forza maggiore
PREGOVORI:
sila kola lomi necessità fa legge
v sili še hudič muhe žre il bisogno fa trottar la vecchia - slabó prislov badly, ill, unwell; weakly, poorly
slabó hranjen undernourished
slabó mi je I feel sick
z njim je slabó he is badly off (ali hard up), things go very ill with him
slabó govorim angleško I can't speak English very well, my English is rather weak
on je slabó plačan he is underpaid
posli gredó slabó business is bad
slabó govoriti o kom to speak ill of someone
slabó se je izkazal, obnesel he cut a poor (ali sorry) figure
slabó se je končalo it turned out badly, pogovorno it came unstuck
slabó se počutim I feel unwell
slabó mi je postalo ob tem pogledu I felt sick at the sight (of it)
on slabó sliši he is hard of hearing
ona slabó vidi she has poor sight
moj brat se slabó uči my brother is a poor scholar
slabó se obnášati, se vesti to behave badly
slabó ravnati s kom to ill-treat someone - slabó adv.
1. male; poco:
slabo spati dormire male
slabo videti in slišati vedere e sentire male
slabo govoriti angleško masticare un po' di inglese
slabo končati finire malamente; male
slabo zaslužiti guadagnare poco
slabo poznati conoscere poco
2. (v povedni rabi izraža neprimernost, nezadovoljnost; v nikalnih stavkih precejšnjo zadovoljnost):
slabo je bilo, da se nisi z nikomer posvetoval hai fatto male a non consultarti con qcn.
z očetom je slabo il padre sta male
v avtobusu ji je vedno slabo in autobus si sente sempre male
slabo mu gre gli affari vanno male
pijača mi slabo dene il bere mi fa male
pren. slabo kaže le cose si mettono male
pren. slabo se mu piše le cose gli si mettono (proprio) male
pren. imeti koga slabo zapisanega avere una cattiva reputazione
ni slabo, nič se ne pritožujem non c'è male, non ho da lamentarmi
ne bi bilo slabo, če bi mi kdo pomagal non sarebbe male, se qualcuno mi desse una mano - speaking [spí:kiŋ]
1. samostalnik
govorjenje, govor, govorništvo
množina (redko) izreki (pomembnih osebnosti)
2. pridevnik
ki govori, govoreč; zgovoren, izrazit, osupljiv
speaking! (pri telefonu) pri aparatu!, govorim!
a speaking acquaintance bežno (negloboko) poznanstvo
the English speaking countries angleško govoreče dežele
frankly speaking odkrito povedano
legally speaking (gledano) s pravnega vidika
a speaking voice dober govorni glas
speaking likeness izredna (izrazita, osupljiva) podobnost, živ portret
public speaking govorniška umetnost
I am not on speaking term with him ne poznam ga toliko, da bi govoril z njim, figurativno z njim ne govorim, z njim sem skregan