Franja

Zadetki iskanja

  • nes|ti1 [ê] (-em) prinesti

    1. tragen (kam hintragen, ven hinaustragen, dol hinuntertragen, gor hinauftragen, hochtragen, naprej vortragen, nazaj zurücktragen, noter hineintragen, skozi durchtragen) (tudi figurativno puška, glas)

    2. (donašati) tragen, erbringen

    3. kure: Eier legen

    4.
    nesti Xa (biti boljši) den X in den Schatten stellen/in die Tasche stecken

    5.
    nesti k ustom an den Mund setzen

    6.
    nesti ga (dobro) (viel) Alkohol vertragen

    7.
    kar nesejo noge was die Beine hergeben
  • opiti glagol
    1. (o vinjenem stanju) ▸ berúg, lerészegedik, elbódul
    opiti z alkoholom ▸ alkoholtól berúg
    Z vinom se ne moreš opiti tako močno. ▸ Borral nem tudod magadat annyira leinni.
    Cilj je jasen: tekmovalce opiti, prižgati kamero, nato pa samo čakati na dramo. ▸ A cél világos: leitatni a játékosokat, bekapcsolni a kamerát, utána pedig kivárni a drámát.
    A veš tisto, ko toliko časa ne piješ alkohola, da te opije deci vina ob kosilu? ▸ Tudod, milyen az, amikor annyi ideig nem iszol, hogy az ebédnél elfogyasztott egy deci bortól is lerészegedsz?
    Strupnina je seveda tudi alkohol, ki opije glavo. ▸ Az elbódító alkohol is méreganyag persze.

    2. (povzročiti ugodno mentalno stanje) ▸ megbódít, elmámorít
    Mi se bomo opili samo od zmage! ▸ Bennünket csak a győzelem mámorít el.
    Njen vonj mu je opil razum. ▸ Az illata megbódította.

    3. (o vsrkanju tekočine) ▸ teleiszik, beivódik
    Ko se dobro zmehča in razpusti, dodamo lovorova lista, ščep sladkorja, solimo, popramo in postopoma zalivamo z rdečim vinskim kisom, da se čebula dobro opije tekočine. ▸ Miután alaposan megpuhul és felenged, hozzáadjuk a babérleveleket, egy csipetnyi cukrot, megsózzuk, megborsozzuk, és fokozatosan vörösborecettel öntözzük, hogy a hagyma jól teleigya magát a lével.
    Tako majhne škampe bi žar ubil, sopara pa jih ni opila, čeprav je bila vinska. ▸ A grill tönkretette volna ezeket az apró garnélarákokat, de a gőz nem áztatta őket szét, még akkor sem, ha boros volt.
  • pijáča boisson ženski spol , breuvage moški spol , boire moški spol , (zdravilna) potion ženski spol, popularno piot moški spol , (za živino) buvée ženski spol

    pijača, ki vsebuje alkohol boisson alcoolisée
    pijača in jedača le boire et le manger
    alkoholna pijača boisson alcoolique
    čarodejna pijača breuvage magique, philtre moški spol
    hladilne pijače boissons rafraîchissantes, rafraîchissements moški spol množine
    opojne pijače boissons spiritueuses, spiritueux moški spol množine
    biti nagnjen k pijači être porté sur la boisson
    vdan pijači adonné à la boisson (ali à l'ivrognerie)
  • pospeševálec (-lca) m pren. promotore; acceleratore:
    pospeševalec kulturne dejavnosti promotore dell'attività culturale
    alkohol je eden pospeševalcev bolezni l'alcol è uno degli acceleratori della malattia
    kmetijski pospeševalec tecnico incentivatore della produzione agricola
  • predélati (-am) | predelováti (-újem) perf., imperf.

    1. trasformare; lavorare:
    večina grozdja se predela la maggior parte dell'uva viene trasformata
    kvasnice predelajo sladkor v alkohol i saccaromiceti trasformano lo zucchero in alcol

    2. obl. riadattare:
    predelati obleko riadattare un vestito

    3. rifare, rielaborare, ristrutturare, ritoccare, rimaneggiare, ricompilare:
    predelati hišo rifare, ristrutturare la casa
    predelati besedilo rimaneggiare, ricompilare un testo
    predelati načrt rielaborare un progetto

    4. ripassare, ripetere; studiare, imparare:
    predelati učno snov ripassare la materia
  • prenes|ti [ê] (-em) prenašati

    1. (nesti) tragen, (irgendwohin) bringen

    2. (posredovati naprej) weiterleiten, weitervermitteln, übermitteln; odgovornost, pravice: übertragen, delegieren; denar na drug račun: transferieren, überweisen; avtomatska obdelava podatkov v drugo datoteko: umspeichern; dedne lastnosti na potomce: biologija übertragen (auf), (den Nachkommen) vererben
    prenesti se übertragen werden, sich vererben

    3. bolečine, težave, vročino: ertragen; vročino, težko hrano: vertragen; izgubo, udarce usode ipd.: verkraften
    veliko prenesti hart im Nehmen sein

    4.
    ne prenesti človeka: (jemanden) nicht ausstehen können, nicht vertragen können

    5.
    prenesti … -fest sein
    (alkohol trinkfest, kuhanje kochfest, zmrzal frostfest)

    6.
    to ne prenese odlaganja das leidet keinen Aufschub
    to se še prenese das ist halb so schlimm
    papir vse prenese Papier ist geduldig
  • primáren (-rna -o) adj.

    1. primario, primo:
    primarni namen vzgoje l'obiettivo primario dell'educazione
    primarna energija energia primaria

    2. primo; originario; iniziale:
    primarni učinki eksplozije atomske bombe i primi effetti dell'esplosione della bomba atomica
    primarno nahajališče zlata giacimento originario del minerale aurifero

    3. primario, fondamentale, essenziale
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    primarna kamnina roccia primaria
    med. primarna okužba infezione primaria, iniziale
    primarna os asse primario
    bot. primarna pluta sughero
    soc. primarna skupina gruppo primario
    primarna sol sale primario
    primarne barve colori primari
    ekon. primarne dejavnosti attività primarie
    primarne potrebe bisogni primari
    kem. primarni alkohol alcol primario
    biol. primarni spolni znaki organi genitali primari
    elektr. primarno navitje avvolgimento primario
  • PVA samostalnik
    kemija (umetna snov) ▸ PVA [polivinil-alkohol]
    Sopomenke: polivinilalkohol, polivinil alkohol
  • sekundáren (-rna -o) adj.

    1. secondario, marginale:
    biti sekundarnega pomena essere di importanza secondaria

    2. secondario:
    arhit. sekundarna os trasversale
    fiz. sekundarne barve colori secondari
    ekon. sekundarne dejavnosti settore secondario
    med. sekundarne krvavitve emorragie secondarie
    kem. sekundarni alkohol alcol secondario
    fiziol. sekundarni spolni znaki segni sessuali secondari
    elektr. sekundarno navitje avvolgimento secondario
  • skrb1 ženski spol (-i …) die Sorge (za um); (bojazen) die Besorgnis, die Angst, die Befürchtung; -sorge (največja Hauptsorge, eksistenčne skrbi Geldsorgen, Existenzsorgen množina)
    skrbi in težave Kummer und Not, Kummer und Sorge
    biti v skrbeh Sorgen haben, sich sorgen (um), sich Sorgen machen
    breme skrbi die Sorgenlast
    brez skrbi sorgenfrei, unbesorgt
    brez skrbi! keine Sorge!
    delati si skrbi zaradi sich Gedanken machen über, sich Sorgen machen
    delati skrbi Kummer machen, Sorgen machen
    človek, ki povzroča skrbi das Sorgenkind
    ne imeti skrbi keine Sorgen haben
    poln skrbi mit Sorge erfüllt
    utapljati skrbi v alkoholu sein Heil im Alkohol suchen, seinen Kummer im Alkohol ertränken
    razoran od skrbi obraz: versorgt
  • smŕt (-i) f

    1. morte; ekst. fine, decesso, dipartita, scomparsa, trapasso:
    umreti nasilne smrti fare una brutta fine; morire, perire di morte violenta
    obsoditi na smrt condannare a morte
    koga na smrt sovražiti avercela a morte con qcn.
    pasti junaške smrti morire da eroe
    vprašanje življenja in smrti questione di vita o di morte
    naravna, navidezna smrt morte naturale, apparente
    prerana smrt morte prematura
    bela smrt (smrt v snegu) morte bianca
    bled, suh ko smrt pallido, magro come un morto

    2. teschio, testa di morto;
    označiti strup s smrtjo contrassegnare il veleno con un teschio

    3. pren. cosa letale, spiacevole, insopportabile, penosa; rovina, fine:
    alkohol je zanj smrt per lui l'alcol è letale

    4. (v adv. rabi) na smrt da morire, a morte:
    na smrt se dolgočasiti annoiarsi da morire
    smrt mu je že za petami è prossimo a morire
    smrt ga je pobrala è morto,è deceduto
    gledati smrti v obraz guardare la morte in faccia
    biti obsojen na smrt (živalske, rastlinske vrste) essere condannati a estinguersi, all'estinzione
    njega bi bilo treba poslati po smrt è di una lentezza esasperante
    pren. pognati, poslati koga v smrt mandare a morire, condannare a morte
    boriti se s smrtjo agonizzare; essere sul punto di morire
    igrati se s smrtjo rischiare la morte
    pog. biti na smrt bolan essere gravemente ammalato
    biološka smrt morte biologica
    blaga smrt eutanasia
    star. črna smrt peste
    klinična smrt morte clinica
    rel. mučeniška smrt martirio
    šport. spirala smrti (smrtni zavoj) spirale della morte
    PREGOVORI:
    dolga bolezen, gotova smrt malattia lunga, morte sicura
    dosti psov je zajčja smrt molti cani sono la morte della lepre
  • sorbitol samostalnik
    kemija (alkohol) ▸ szorbitol
  • spremeníti (-ím) | spremínjati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. cambiare, mutare, modificare, trasformare:
    spremeniti načrt, vsebino, zaporedje cambiare il progetto, il contenuto, l'ordine di successione
    spremeniti obliko česa trasformare, modificare la forma di qcs.
    spremeniti mišljenje, mnenje o čem cambiare opinione su qcs.

    2. cambiare, alterare:
    spremeniti ime, naslov, kraj bivanja cambiare nome, indirizzo, residenza

    3. trasformare; convertire; commutare:
    spremeniti sladkor v alkohol trasformare, convertire lo zucchero in alcool
    spremeniti zaporno kazen v denarno commutare la pena detentiva in pecuniaria
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    od jeze spremeniti barvo cambiare colore dalla rabbia
    pren. spremeniti v prah in pepel radere al suolo
    spremeniti življenje v pekel rendere la vita un inferno
    navt., aer. spremeniti smer gibanja (tudi ekst. ugrabiti) dirottare (una nave, un aereo)
    spremeniti v kašo spappolare
    spremeniti v kis acetificare
    spremeniti v kost ossificare
    spremeniti objekt oggettivare
    soc. spremeniti v potrošno blago mercificare

    B) spremeníti se (-ím se) | spremínjati se (-am se) perf., imperf. refl. cambiarsi, cambiare; trasformarsi, convertirsi; tramutarsi:
    spremeniti se na bolje cambiare in meglio
    voda se spreminja v paro l'acqua si trasforma in vapore
    spreminjati se iz sovražnika v prijatelja da nemico diventare amico
    negodovanje se spreminja v jezo il malcontento si tramuta in rabbia
    PREGOVORI:
    časi se spreminjajo in mi z njimi si mutano i tempi e noi con quelli; tempora mutantur et nos mutamur in illis
  • terciar|en (-na, -no) tertiär
    terciarne dejavnosti tertiärer Bereich
    terciarni alkohol tertiärer Alkohol
    terciarni relikt rastlinstvo, botanika, živalstvo, zoologija das Tertiarrelikt
    terciarni učinek die Drittwirkung
  • timol samostalnik
    kemija (aromatičen alkohol) ▸ timol
  • urin samostalnik
    (telesna tekočina) ▸ vizelet, húgy
    uhajanje urina ▸ vizelet-inkontinencia
    izločanje urina ▸ vizeletkiválasztás
    zadrževanje urina ▸ vizelet-visszatartás, vizeletpangás
    odvajanje urina ▸ vizeletürítés
    vzorec urina ▸ vizeletminta
    zastajanje urina ▸ vizeletretenció
    kapljica urina ▸ vizeletcsepp
    odvzem urina ▸ vizeletvétel
    test urina ▸ vizeletvizsgálat
    vonj urina ▸ vizelet szaga
    smrdeti po urinu ▸ húgyszag
    izločiti z urinom ▸ vizelettel kiürít
    kravji urin ▸ tehénvizelet
    mačji urin ▸ macskahúgy
    krvav urin ▸ véres vizelet
    temen urin ▸ sötét vizelet
    človeški urin ▸ emberi vizelet
    živalski urin ▸ állati vizelet
    vonj po urinu ▸ húgyszag
    kri v urinu ▸ vér a vizeletben
    V njegovi krvi so odkrili alkohol, v urinu pa kokain. ▸ A véréből alkoholt, a vizeletéből pedig kokaint mutattak ki.
    Zaradi bolečin in potrebe po izločanju urina sem bila pokonci vsako noč. ▸ A fájdalom és a vizelési inger miatt minden éjjel fent voltam.
  • utaplja|ti (-m) utopiti v vodi: ertränken, ertrinken lassen
    figurativno utapljati se v solzah in Tränen zerfließen
    utapljati skrbi/žalost v alkoholu seinen Kummer im Alkohol ertränken
  • vsebujoč [ó] (-a, -e) -haltig, -ig (alkohol alkoholhaltig, amoniak ammoniakhaltig, arzen arsenhaltig, baker kupferhaltig, beljakovine eiweißhaltig, brom bromhaltig, cink zinkhaltig, dušik stickstoffhaltig, fosfate phosphathaltig, galun alaunig, alaunhaltig, glinico tonerdehaltig, jedilno sol kochsalzhaltig, jod jodhaltig, kadmij kadmiumhaltig, cadmiumhaltig, katran teerhaltig, kobalt kobalthaltig, kofein koffeinhaltig, kositer zinnhaltig, kri bluthaltig, maščobe fetthaltig, nikotin nikotinhaltig, ogljik kohlenstoffhaltig, olje ölhaltig, opij opiumhaltig, otrobe kleiehaltig, ozon ozonhaltig, radij radiumhaltig, rudo erzhaltig, sladkor zuckerhaltig, srebro silberhaltig, strupe gifthaltig, svinec bleihaltig, telur tellurig, uran uranhaltig, vino weinig, weinhaltig, volno wollhaltig, zemljo erdhaltig, železo eisenhaltig, žveplo schwefelhaltig); rudarstvo -führend (nafto ölführend, železo eisenführend)
    ki vsebuje žveplovo kislino schwefelsauer
  • znáno

    A) adv.

    1. notoriamente

    2. (v predik. rabi)
    ni znano, kam je izginil non si sa dove sia sparito
    alkohol, kot je znano, zmanjšuje prištevnost come si sa, com'è noto, l'alcol riduce la capacità di intendere

    B) znani (-a -o) m, f, n
    nobenega znanega nisem srečal non ho incontrato nessun conoscente
    načelo od znanega k neznanemu il principio di partire dal noto per giungere all'ignoto
  • žalost ženski spol (-i …)

    1. die Trauer, die Traurigkeit, das Leid; (skrbi) der Kummer
    veselje in žalost Lust und Leid, Freud und Leid
    žalost in skrbi Kummer und Sorge
    hiša žalosti das Sterbehaus, Trauerhaus
    kupček žalosti človek: der Trauerkloß
    od žalosti vor Gram, aus Kummer
    gube od žalosti Kummerfalten množina
    utapljati žalost v alkoholu seinen Kummer im Alkohol ertränken
    predajati se žalosti sich dem Gram hingeben
    zrediti se od žalosti Kummerspeck ansetzen

    2.
    na žalost leider, bedauerlicherweise
    na mojo žalost zu meinem Leidwesen, zu meinem Bedauern

    3.
    religija Marija sedem žalosti Maria Sieben Schmerzen