Franja

fīnis -is, abl. sg. -e, starejše -ī, m redko f (najbrž iz *fīg-snis: fīgere)

I.

1. meja; v sg.: Cu., Sen. ph., Val. Fl., T., Sil., Suet., Iust., Amm., intra finem eius loci Ci., Rubico finis est Galliae Ci., quem ad finem … loca aperta pertinebant C. do koder, Oceani finem iuxta V. ob obali, finis Campanus L., vagantes per utrumque finem L., fine trium zonarum contentus O.; pogosteje v pl.: Ter., Val. Fl., Suet., Cl., fines agrorum Ci., usque ad agri finīs prosequi Ci., certi fines Macedoniae erant Ci. fines imperii propagare Ci., N., fines regere (določiti) Ci.

2. pl. meton. ozemlje, zemlja, dežela, pokrajina: fines angusti, lati C., in mediis Eburonum finibus C. sredi eburonskega ozemlja, se in fines Ubiorum recipere, iter facere in fines Santonum, fines (de)populari, fines vastare C., fines primi Eburonum Ci. skrajni del eburonskega ozemlja, in primis finibus praesto erat Ci. tik ob meji, in finibus Cyrenaeorum Africam accessit N. ob kirenski obali, nos Gallis partem finium concedere L., patriae fines … linquimus V., positaeque Italis in finibus urbes O., fines Germanorum Suet., pro finibus arma corripere Fl.; occ. (o zasebnikih) zemljišče, posestvo: fines habere proprios C., sibi latos fines parare C., dominos finibus pellere C.

3. metaf. meja: in indicando finem aequitatis et legis transire Ci., eum ex finibus humanae naturae exterminandum puto Ci., finīs officiorum paulo longius protulisse, quam natura vellet Ci., f. ingenii Ci., f. cottidiani officii Ci., mihi finīs constituam, extra quos egredi non possim Ci. iuris fines transcendere Lucr., intra naturae fines vivere H., finem et modum habere Q., f. senectae Stat., finis aequi iuris (občega prava) T.

4. cilj: superest in fine Cloanthus V. pri cilju dirkališča, fessique sub ipsam finem adventabant V., certum finem noscere Lucan., sitne virtus finis Q.; metaf. namen, namera, smoter: si nemo audet se credere pugnae, quae finis standi? V. čemu stojim tu? domūs finis est usus Ci., eā fini facere velle aliquid, uti … Lucil., voluptas finis animalibus Q.; hoc ad eum finem memoravimus, ut … T. s tem namenom … ; occ. abl. fine z gen.: (tja) do kolen: fine inguinum mare ingredi S., fine genūs vestem succincta O., umbilici fine Auct. b. Afr. do popka.

II.

1. konec, zaključek: f. fugae Pl., vitae Ci., Suet. intra finem anni Ci., sit discordiarum finis aliquando Ci., f. lucis O. konec dneva, f. laborum C., V., labor in fine est O. bliža se koncu, f. malorum O., bellum non ante cepit finem, quam … L. se ni končala prej, f. poenarum Lucr., episculae Plin. iun. Pogosto z glag. esse; operi Victoria finis O. zaključek dela je podoba (boginje) Zmage, finis erat dictis O. Pomni poseb. reklo: finem facere čemu konec storiti, kaj končati, nav. z gen.: ille dies victoribus imperii et victis vitae finem fecit Ci., finem f. tyrannidis, belli N., operis O., fine proelii facto Cl.; z gen. gerundii: finem facere loquendi, orandi, pugnandi, bellandi C. končati pogovor, molitev, boj, vojno, dicundi finem fecit S., libri facere finem N.; z dat.: finem facere sermoni suo Pl., finem facere orationi, libidini Ci., iniuriis C.; z ret. premeno: finem adferre vitae Ci., finem imponere labori, bello O., armis T., finem dare malis V. — vitae Iuv., — caedibus Fl., bello, proelio Eutr.; za izražanje neskončnosti kakor: finis abest, fine dempto, exempto O., zlasti pa (za V.): sine fine = brez konca, neprenehoma: his imperium sine fine dedi V. neskončno, brezmejno, pigetque actorum sine fine mihi O., sine fine iacebat sopitus O.; s pesn. premeno: nullo fine, nullā cum fine O., lux caritura fine O.

2. occ.
a) konec življenja, smrt: mortem naturae finem esse, pravi Ci.; po tem: ad finem servati amores O. do smrti, ubi aderat finis T., septem menses a fine Neronis T. od smrti, f. hominis Q.
b) pogin, prepad, razpad, izguba: finis adest rerum (Romanarum) Lucan., longissimae libertatis finis Vell.

3. metaf.
a) višek, vrhunec: finis (fines) bonorum, et malorum Ci., honorum populi finis est consulatus Ci., licebit … finem pro extremo aut ultimo dicere Ci., pudoris finis expletus Stat.
b) opredelitev, definicija, razlaga: Q.
c) (kot jur. t. t.) mera, kakovost, način: fini qua Icti. ali in fini qua Col. ali quo fini Gell. kolikor, hac fini Gell. na ta način.

gleba ženski spol gruda; zemljišče, zemlja

siervos de la gleba tlačani

glēba in glaeba -ae, f (prim. lat. globus, glomus [iz *glemos], galla [iz *galna], gr. γλουτός okroglina, zadnjica)

1. gruda, kepa: qui ullam agri glebam possiderent CI., non adimi cuiquam glebam de Sullanis agris CI., glebam in mortuum ali in ōs inicere CI., vertentes vomere glebas LUCR., rastris glaebas qui frangit inertīs V., proles, Sabellis docta ligonibus versare glaebas H., nec ulli ... gleba ulla agri adsignaretur L., glaebas dimovere aratro O., auro madidae glebae O. z zlatom nasičene.

2. meton.
a) zemljišče, zemlja, svet, njiva, polje: terra ... potens armis atque ubere glaebae V., gleba Sicula O., ubere vix glaebae superat (sc. Aegyptus illas insulas) LUCAN., Eleusiniam glebam percolere AP., incolere fecundissimam glebam AMM.
b) dežela, kraj, pokrajina: glebae felices AP.

3. metaf. kos, košček, kroglica, kepa, gomolj: e thuris glaebis LUCR., sebi ac picis glebae C., glaebae marmoris PLIN., incana glebis tura STAT., glebae aureae IUST.

globe [gloub] samostalnik
krogla, obla; globus; Zemlja; planet, zvezda; steklen pokrov za plinsko ali električno svetilko; emblem carske oblasti

globe of the eye zrklo
the use of the globes zastarela metoda pouka zemljepisa in astronomije

ground² [graund] samostalnik
dno, globina; zemlja, tla; zemljišče, igrišče, lovišče, gradbišče (for)
osnova (for, of)
vzrok, povod; osnovna barva; ozadje
množina park, vrt
množina naselbina
množina gošča, usedlina; uzemljitev

above ground živ
below ground mrtev, pokopan
to break new (ali fresh) ground orati ledino
to cover ground potovati, opraviti določeno delo
ground clearance razdalja med šasijo in zemljo
common ground stična točka
to cut the ground under s.o.'s feet spodnesti komu tla, vzeti mu oporo
to be dashed to the ground propasti
pogovorno down to the ground popolnoma
to fall to the ground propasti
on firm ground na trdnem položaju
figurativno forbidden ground nedovoljeno področje, prepovedana tema
to gain ground napredovati, širiti se
to give ground popustiti
to hold one's ground vztrajati na svojem mestu, ne popustiti; ostati pri močeh
to meet s.o. on his own ground razpravljati o predmetu, ki ga nasprotnik sam določi
on the ground of zaradi
pogovorno to run into the ground pretiravati
ground staff letališko tehniško osebje
to stand one's ground vztrajati
to strike to the ground vreči na tla
to suit one down to the ground popolnoma se strinjati
to take ground nasesti
to touch ground dotakniti se dna; figurativno preiti na predmet pogovora
on the ground that češ da

grúda ž
1. grumen, grudva, gruda, gvalja: tolči -e na njivi; gruda suhega zlata; gruda sira, masla
2. zemlja, gruda: rodna gruda; biti pod -o
biti mrtav; spraviti koga pod -o
zadati kome smrt

Grund, der, (-es, Gründe)

1. (Boden) tla, (Grundbesitz) posest, zemljišče, zemlja; (Talsohle) dno doline, dolina; von Gewässern: dno; (Hintergrund) ozadje; Tierkunde beim Schwanz: koren; Grund und Boden zemljiška posest

2. (Fundament) temelj, osnova, (Ursache) vzrok, (Begründung) utemeljitev, (Veranlassung) razlog, ich habe meine Gründe imam razloge; zureichender Grund zadostni razlog; auf Grund (von) na osnovi (česa); einer Sache auf den Grund gehen iti/priti (nečemu) do dna; ein Schiff: auf Grund setzen nasesti (z ladjo), potopiti (ladjo); aus Gründen... iz razlogov; aus guten Gründen z dobrimi razlogi; aus diesem Grunde zato, iz tega razloga; bis in den Grund zerstören popolnoma (uničiti); im Grunde pravzaprav; im Grunde genommen v bistvu; in Grund und Boden wirtschaften: uničiti, sich schämen: vdirati se v zemljo (od sramu); von Grund auf/aus temeljito, korenito

grȕnt m (srvn. grunt) pog. grunt, zemlja, kmetija

hacienda ženski spol posestvo; kmetija (v zakupu); premoženje, imetje; polje, zemlja; gospodarstvo, gospodinjstvo; finance; državni zaklad; ameriška španščina živinoreja; plantaža, farma, pristava

hacienda pública državne finance
delegación de hacienda davčni urad
Ministerio de Hacienda finančno ministrstvo

homestead [hóumsted] samostalnik
kmetija, posestvo, kmečko gospodarstvo
ameriško zemlja, ki jo dobi priseljenec (160 oralov)

hūmidus, bolje ūmidus 3, adv. -ē ([h]umēre)

1. vlažen, moker, rosen: ignem ex lignis viridibus atque humidis … fieri iussit Ci., factae (naves) ex (h)umida materia C., in tecto umido Ci. poet., V., O., Sil. rosna, regna V. rečno (= reke Peneja), solstitia V. deževna, humus, aër, vapor O., Ide O. studenčnata, lumina O. solzne oči, dies O., Q. deževen, nubila O. deževni, montes Cu., regiones humidae aridaeque Sen. ph., humidius solum Col., humidissimus ager Varr., auster et reliqui (venti) humidissimi Vitr. zelo deževni, haec tigna umide putent Pl.; pesn.: umida mella V. tekoči, vina V., maria V. mokrovita; metaf. vodén = plehek, puhel: verba Gell. Subst.
a) (h)ūmidum -ī, n α) vlaga, mokrota, mokro: Col., obaequalitas ista sicci, humidi Ap. β) vlažna tla, močvara = vlažno —, mokro mesto ali tak kraj (svet), taka zemlja ali taka tla: castra in humido locare Cu., aggeres umido paludum imponere T. na vlažni močvari.
b) (h)ūmida -ōrum, n α) vlažni —, vodeni deli: ut … terrena et umida … in mare ferantur Ci., tako tudi komp.: humidiora et aquosa Ap. β) vlažna —, mokra mesta ali taki kraji: herba nascens in umidis Plin. γ) redka (= ne gosta) —, vodena živila: Cels.

2. occ.
a) sočen, sočnat: corpus Cels., alii (homines) humidi, alii sicci Cels.; kot subst. hūmida -ōrum, n sokovi v telesu: Cels.
b) kot medic. t. t.: malleus morbus humidus P. Veg. vodeni (konjski) smrkelj, konjska bolezen.

humus -ī, f (prim. gr. χϑών [iz *χϑώμ] zemlja, tla, prst (fem.), gr. χαμαί na zemlji, na tleh, na zemljo [tla], gr. χαμᾶ-ζε na zemljo [tla], po tleh, gr. χαμᾶ-ϑεν od zemlje, od [s] tal, gr. χϑαμαλός ali χαμηλός = lat. humilis)

1. prst (f), zemlja, svet, tla: Amm., h. iniecta Ci., humi pabulum S. trava, zelišča, quae humi arido atque arenoso gignuntur S., h. dura, pinguis V., fundit humus flores, mandare humo corpus, ab humo convellere silvam V., qui … humum semel ore momordit V. ki je enkrat zemljo ugriznil = šel pod rušo (prim.: gr. ὀδὰξ ἕλον οὖδας Hom.), repere per humum H. po tleh, propter humum volare O. pri tleh, h. graminea, arens O., tundit humum moriens O., nec caelo neque humo neque aquis dea vestra recepta est O., in humo lumen figere O., deiecto in humum vultu O., proiectos in humum necat T., humo facili ac levi acceptante occultum opus Cu., h. horrida Sil., gelida Stat. Pomni poseb.
a) loc. humī pri glag. mirovanja = na tleh: humine an sublime putescat Ci., h. iacēre Ci., O., nos h. strati Ci., stratus h. Iuv., h. depressus S., humi (po drugih humo) aliquem condere V. v zemlji, h. positus O.; prolept. pri glag. pregibanja = na tla: corpora fundit h. V., procumbit uterque pronus h. O., stravit h. pronam, prosternit h. iuvenem O., spargit h. dentes O., abicere h. corpus Cu. ali se Plin.
b) redk. acc. humum na tla (nam. nav. in humum; gl. zgoraj): primos et extremos metendo stravit humum H.
c) abl. humō α) kot pravi abl. = od (s) tal, od (iz) zemlje: ventus harenam h. excitavit S., fundit h. … victum … tellus V., Troia fumat h. V., h. exire, surgere, se movere, se tollere, oculos attollere, membra levare O., hominem appellari, quia sit humo natus Q. β) kot abl. loci = na tleh, na (v) zemlji: figere h. plantas V., humo aliquem condere (gl. zgoraj) V., sedit humo nuda, h. iacet resupinus, durā cornua figit h. O.

2. occ.
a) orna zemlja, orníca: spargere semina rudi humo O., humum vicinia nulla premebat (ni utesnjevala) O.
b) tla = tlak, dno, pod: humus erat lutulenta vino Ci., aquae perspicuae ad humum O.
c) pesn. zemlja = kraj, pokrajina, dežela: h. Punica, Pontica, Tomitana, natalis O., Delphi mediam humum orbis tenentes O., Mercurius gratam Minervae despectabat humum (= Atticam) O., dum pretium vitae grata rependit humus Pr. hvaležno podzemlje.

3. metaf. tla = nizko, nizkotnost, podlo(st) v govoru, v mislih: via, qua me possim tollere humo V., humum vitare H., serpit humi H., sermones repentes per humum H., corpus … adfigit humo divinae particulam aurae H.

Opomba: Humus kot masc.: Gracchus et Laevius ap. Prisc. Star. abl. sg. humu: Varr. ap. Non.

land¹ [lænd] samostalnik
kopno, zemlja; dežela; zemljišče, tla; posestvo
figurativno področje
množina nepremičnine; polje (del med dvema brazdama puškine cevi)

by land po kopnem
by land and sea po kopnem in po morju
the land of dreams kraljestvo sanj
the land of the living tostranstvo, ta svet
the fat of the land obilje
the land of the leal raj
the lay of the land topografska lega
native land domovina
land of Nod spanec
the Holy Land sveta dežela
the Promised Land obljubljena dežela
land of cakes; ali land of the thistle Škotska
back to the land nazaj na dežslo
to go on the land oditi v vas, postati kmetovalec
navtika to make the land zagledati kopno, pristati
to come to land dospeti v pristanišče
navtika land ho! kopno na vidiku!
to lay (ali shut in) the land zgubiti kopno z vidika
to see how the land lies videti od kod veter piha, videti kakšno je stanje

Land¹, das, (-s, ohne Plural),

1. (Festland) kopno, suha zemlja; an Land gehen, schwemmen usw. na kopno/obalo; [Schiffahrt] Schifffahrt Land unter obala je pod vodo; Land in Sicht! vidim kopno!; zu Wasser und zu Lande po vodi in po suhem; über Land und Meer po suhem in po morju; figurativ an Land ziehen zagotoviti si; figurativ , (wieder) Land sehen videti možen izhod

2. (Grundstück, Gelände) zemljišče; trockengelegtes, überschwemmtes, kultiviertes: zemlja

3. (ländliches Gebiet) podeželje, dežela; auf dem Lande na deželi, na podeželju; in Stadt und Land v mestu in na deželi/vasi; Unschuld vom Lande nedolžnost z dežele

lȁzina ž, làzina ž
1. laz: kopati, orati -u
2. zemlja, ki jo pri oranju plug preskoči

lower world [lóuəwə́:ld] samostalnik
zemlja; podzemlje, pekel

marl [ma:l]

1. samostalnik
geologija lapor
poetično zemlja

2. prehodni glagol
gnojiti z laporjem

masse¹ [mas] féminin (brezoblična) masa, gmota; teža; (velika) množina, kup; skupnost, celota; vsota, (radio) zemlja; (skupna, društvena, obratna) blagajna; populaire garanje, delo

la masse, la grande masse de večina
de toute sa masse z vso svojo težo
en masse množično, masovno, v trumah, v velikem številu; vsi hkrati; v celoti
masse active, passive (commerce) aktiva, pasiva
masse atomique, moléculaire atomska, molekularna teža
masse de la faillite konkurzna masa
masse de manœuvre (militaire) operativne rezerve
les masses laborieuses delovne množice
fabrication féminin, production féminin en masse masovno izdelovanje, masovna proizvodnja
manifestation féminin de masse masovna manifestacija
meurtre masculin en masse množičen umor
il n'y en a pas des masses (familier) tega ni mnogo, tega ni na pretek
tomber, s'affaisser, s'écrouler comme une masse pasti, zrušiti se, zgruditi se ko klada
venir en masse à une réunion množično priti na zborovanje

melína ž
1. sipina, osulina sitnog kamenja, pijeska (pes-)
2. strmenita neplodna padina, zemlja

mírija ž (t. miri, perz.)
1. zastar. davek, dajatev
2. zemlja, ki jo je država dajala v dedni užitek