Franja

lugar moški spol kraj, mesto, prostor; sedež (v vozu); položaj, čin; vas, naselje; bivališče; povod

lugar de destino namembni kraj
lugar excusado, lugar común stranišče
de(l) nacimiento, lugar natal rojstni kraj
lugar del sello mesto pečata
(L.S.); composición de lugar alibi
nombre de(l) lugar krajevno ime
en lugar de namesto
en primer lugar prvič, na prvem mestu
en segundo lugar drugič, na drugem mestu
dar lugar dati prostor (mesto); dati povod, dopustiti
estar en su lugar umesten biti
estar fuera de lugar neumesten biti
hacer lugar prostor napraviti, ogniti se
hacerse lugar preriniti se; odlikovati se z uslugami
poner en su lugar na svoje (pravo) mesto postaviti
póngase V. en mi lugar postavite se v moj položaj
yo en su lugar... jaz na Vašem mestu ...
los santos lugares sveta dežela, Palestina
tener lugar vršiti se

os vas, vam

amaos ljubite se
no puedo deciroslo ne morem vam tega reči

paese m

1. dežela:
mandare qcn. a quel paese koga poslati k vragu

2. država; ekst. domovina:
paese legale politiki, vladajoči razred
paese reale tiha večina
amare il proprio paese ljubiti domovino

3. vas:
paese natio rojstna vas, rojstni kraj
gente di paese vaščani, kmetje
fiera di paese vaški sejem
il paese della cuccagna Indija Koromandija
tutto il mondo è paese preg. ves svet je ena sama vas
PREGOVORI: paese che vai, usanza che trovi preg. vsaka vas ima svoj glas

pago moški spol okraj z zemljišči; ameriška španščina vas, kraj (bivanja); loka

pāgus -ī, m (pangere, pacīscī)

1. okraj, okrožje: omnis civitas Helvetia in quattuor pagos divisa est C., pagus Tigurinus C., collegia, montes, pagi, vicinitates Q. Ci., iura per pagos vicosque reddere T., centum pagi iis habitantur T., pagus (= gr. δῆμος) Atticae regionis Hyg.; meton. prebivalstvo (prebivalci) okraja: unum pagum adoriri C., pagos centum Sueborum ad ripas Rheni consedisse C.,

2. occ. podeželska občina, vas, naselje: pagi foraque et conciliabula L., rugosus frigore pagus H., praemia ingeniis pagos et compita circum Thesidae posuere V., omissis pagis vicisque T. vasi in selišča, pagus proximus Ap.; meton. vaščani: festus in pratis vacat otioso cum bove pagus H., pagus agat festum O.

patelin, e [patlɛ̃, in] adjectif priliznjen, figuré medén; masculin, féminin priliznjenec, -nka, hinavec, -vka; masculin, familier vas, domači kraj

pays [pei] masculin dežela; pokrajina; domovina; podeželje; vas

du pays domač
pays de cocagne deveta dežela, Indija Koromandija
pays créditeur, débiteur dežela (država) upnica, dolžnica
pays exportateur, importateur, industriel, agricole izvozna, uvozna, industrijska, poljedelska dežela
pays sous-développé, non-aligné nerazvita, neuvrščena dežela (država)
pays du rêve dežela sanj
mal masculin du pays domotožje
en pays de connaissance med znanci; v deželi, v kraju, kjer poznamo ljudi
arriver de son pays (figuré) biti novinec, začetnik
battre le pays biti vedno na potovanju
voir du pays, courir les pays potovati, veliko sveta videti
nul n'est prophète en son pays (proverbe) nihče ni prerok, ni upoštevan v svoji deželi, v domovini

población ženski spol prebivalstvo; naselje, kraj, mesto, vas, zaselek

censo de (la) población ljudsko štetje

posóda -e ž vas, recipient, (kuhinjska) oală

pozuelo moški spol hladilnik za steklenice; ljudsko vas, zakoten kraj

puebla ženski spol vas, kraj

pueblo moški spol ljudstvo, narod; preprosto ljudstvo; kraj, mesto, vas, zaselek

voz del pueblo glas ljudstva
representante del pueblo zastopnik ljudstva
de pueblo en pueblo od vasi do vasi
pueblo de Dios izvoljeno ljudstvo (biblija)

rūs, rūris, n (iz *reu̯os, indoev. kor. *reu- (morda iz *ru = *u̯r̥-); prim. gr. εὐρύς širen, širok, daljen, avestijsko ravah-, sl. raven, ravan, got. rūms = stvnem. rūm = nem. Raum, staroirsko rōe, rōi ravno polje)

1. podeželje, dežela, vas, selo (naspr. mesto), polje, posest(vo) na kmetih, podeželsko (selsko) posestvo, kmetija: Lucr., Ter., Plin. idr., habes rus amoenum Ci., rura peragrantes Ci., rura colentes Hirt. poljedelci, rura exercere bobus H., urbis amatorem solvere iubemus ruris amatores H., rus suburbanum T. — Na vprašanje kam? stoji sam acc. (s popolno ohranjenim pomenom sklona) na deželo, na podeželje, na kmete, na podeželsko (selsko) posestvo: rus homines eunt Pl., ego rus ibo Ter., senex rus se abdidi Ter.; toda z adj.: in Albense rus inferre Plin., in sua rura venire Ci. — Na vprašanje od kod? s samim abl. rure z dežele, s podeželja, s kmetov, s podeželskega (selskega) posestva, z vasi (s sela): rure redire Ter., Ci.; loc. rurī z enakim pomenu pri Pl. — Na vprašanje kje? z loc. rurī na (po) deželi, na (po) podeželju, na (po) kmetih, na (po) vasi (selu), na (po) gajih: ruri esse, vivere, habitare Ci. Pozneje tudi rure z lokativnim pomenom: rure vivere H., quinque dies rure esse H., rure erit O., rure morientem L.; v zvezi z adj. vedno rure: rure paternō H., suburbano rure T., rure suo O.

2. meton. podeželje = kmečko (kmetsko) vedenje, kmetska robatost (zarobljenost, neuglajenost), kmetavzarstvo: manent vestigia ruris H., pleni ruris (kmetavzarstva) et inficetiarum Cat.

sat -e n vas

sèlo s, mn. sȅla sȇlā
1. vas: razbijeno, zabijeno, nizno, cestovno, zvjezdasto, okruglo, ušoreno selo; selo u gomili; špansko selo španska vas
2. podeželje, dežela: ići na selo; živjeti na -u: gl. tudi sijelo

Sie¹ Vi, Akkusativ: Vas; mit Sie anreden vikati; dazu [muß] muss man Sie sagen to je treba vikati

SV kratica

1. avtoSavona (na registrskih tablicah)

2. Signoria Vostra Vi, Vas, Vam (v pismih)

thorp(e) [ɵɔ:p] samostalnik
arhaično, zgodovina vas, vasica, zaselek (zlasti v krajevnih imenih)

township [táunšip] samostalnik
mestna občina, mestno področje
britanska angleščina, zgodovina vaška občina, vas
ameriško & kanadsko okraj grofije
avstralsko mestno stavbišče

vāsum, vāsus, gl. vās, vāsis.