Franja

T square [tí:skwɛə] samostalnik
tehnično priložno ravnilo

v. T. (= vom Tausend) tisočinka

V/T^te abbréviation votre traite

z. T. (= zum Teil) delno

τ' a) = τέ in; b) = τοί tebi; c) = τοί zares.

affectus (adfectus) -ūs, m (afficere, adficere)

1. (kot posledica kakih vplivov nastalo) telesno ali duševno stanje: supersunt alii corporis affectus Cels., animi affectus in bono viro laudabilis Ci. duševnost; occ. razpoloženje, volja, čustvo, čut: mentis O., adfectu tacito laetaris O., dubiis adfectibus errat O., ad omnes adfectus impetu rapimur Cu., signa diversos affectus exprimentia Plin., affectus concitati, mites atque compositi, vehementer commoti, leves, dulciores, mitiores Q., affectūs movere Q.

2. trdna volja: quia affectu carent Icti., aff. furandi Icti.

3. (= πάϑος) duševni pretres, razvnetje, strast, pohlep: vereri, ne se... inani ac puerili mentis affectu efferret Cu., affectus sunt motus animi improbabiles, subiti et concitati Sen. ph., affectus erumpunt, frigescunt, languescunt, tepent Q., avaritiae, metūs, amoris affectus Q., cohibere affectus Plin. iun., opes atque inopiam pari affectu concupiscun t T.; occ. (o nežnem nagnjenju) nagnjenje, naklonjenost, dobrohotnost, ljubezen: aff. erga fratris filiam Plin. iun., affectum parentis exhibere Plin. iun., affectibus meis satis est Plin. iun., parentis affectum unicum praestitit Suret.; met. v pl.: ljubljene stvari, ljubljena bitja, ljubljenci, žene in otroci: tenuit nostros hac obside Lesbos adfectus Lucan., carissimis orbatus affectibus Ap.

bledil|o srednji spol (-a …) T der Weißmacher

eflorescenc|a [é] ženski spol (-e …) T kemija, medicina die Effloreszenz

ekskavacij|a ženski spol (-e …) T, medicina die Exkavation

ekstruder moški spol (-ja …) T der Extruder

elementna analiza ženski spol kemija T die Elementaranalyse

ta trg. (tara) t

tee¹ [ti:]

1. samostalnik
(črka) T; predmet v obliki črke T

2. prehodni glagol
elektrika odcepiti

ti² f, m invar. (črka) t

tuba -ae, f (tubus cev) (stoječa) cev ali troba

1. cev, žleb: fistula, quae tuba dicitur Vitr.

2. tuba, troba, tromba, troblja, trobenta, ravno trobilo s koncem, podobnim lijaku; uporabljali so jo v boju (pri pehoti); z njo so dajali znamenje za boj ali umik, za odhod, za delo in počitek: lituo tubae permixtus sonitus H., tubae sonus C. ali clangor V., tubarum sonus Ci. ali cantus L., non tuba directi, non aeris cornua flexi O., tubae rancitas Plin., tuba a Graeco inscienter inflata L., tubae canunt L., concinunt tubae L., tubae cornuaque concinuerunt L., cornua ac tubae concinuēre T., tubā signum dare C., tubā canere T. trobiti; pren. = povzročitelj, pobudnik, snovalec: belli civilis tubam quam illi appellant Ci. ep., haec (sc. est) tuba rixae Iuv.; tubo so uporabljali tudi pri različnih obredih, slavnostih, igrah, zborovanjih idr.: H., V., O. idr.

3. meton.
a) bojno znamenje = boj, spopad, bitka: navalis Mart., civilis Cl., ante tubam V., Cl. pred bojem.
b) vzvišeno, epsko pesništvo: Mart., Cl.
c) vznesen, doneč govor: Prud.

boksitn|i (-a, -o) T Bauxit- (ležišče die Bauxitgrube)

brezvrvič|en [è] (-na, -no) T schnurlos

briketiran (-a, -o) T brikettiert

compluviātus 3 (compluvium) v obliki kompluvija, t. j. štirikotno privezan: species iugationis Varr., vites Plin.

didití (-ja) m kem. D. D. T., dicloro-difenil-tricloroetano