Franja

oblíc -ă (-i, -e) adj.

1. poševen, nagnjen

2. lingv.
□ caz oblic odvisni sklon

oblique¹ [əblí:k] pridevnik (obliquely prislov)
poševen, nagnjen; posreden, indirekten; neodkrit, sprijen
botanika nesomeren (list)
slovnica odvisen

matematika oblique angle poševen (oster, top) kot
oblique oration (ali speech) indirektni govor
slovnica oblique case odvisen sklon (vsak sklon razen nominativa in vokativa)

ob-līquus ali ob-līcus 3, adv. -ē (prim. līmen, līmes, līcium, līmus 3)

1. poševen, na (v) stran, postrani obrnjen, poševno postavljen (ležeč, stoječ), stranski: motus corporis pronus, obliquus, supinus Ci., flumen obliquum Cu. stranski tok, o. ordines C., iter C. prečnica, bližnjica, lux O. postrani padajoča, obliquo dente timendus aper O. postrani ravsajoč (prim. verres obliquum meditans ictum H.), o. crura Plin., obliquam facere imaginem Plin. od strani, stransko podobo, podobo v profilu, homines obliqui stant Ci. postrani, ne v ravni črti z nami, recte aut oblique Ci., nihilo setius sublicae et ad inferiorem partem fluminis oblique agebantur C. so se poševno zabijali, oblique ferri Ci., obliqui colles L. kjer je treba hoditi poševno, o. fulmina Sen. ph. navzkriž (križem) švigajoči, oculi O., H. škileče, škilaste, postrani gledajoče, brljave = škilasta, postrani gledajoča, grdogleda zavist; adv.: ex obliquo Plin., Sen. ph. ali ab obliquo O. od strani, in obliquum L., O., Plin. ali per obliquum H. poševno, postrani, ne naravnost; obliquum (postrani) intuens et torvum Amm.

2. metaf.
a) stranski (o sorodstvu): sanguis Lucan. stranski rod, stransko sorodstvo, genus Stat. ne od matere, ampak od priležnice.
b) prikrit, olepšan, ocvetličen, dvoumen (o govoru): insectatio temporum T., orationes Suet., verba Amm., oblique per litteras patres castigat T., oblique admonere Gell.
c) kot gram. t.t. odvisen (sklon, govor): casus obliqui Varr., Q., allocutio Q.
d) postrani gledajoč, grdogled = zavisten, nevoščljiv: Cato adversus potentes semper obliquus Fl., o. invidia V.; prim.: oculos obliquo aspicere O.

orodnik [ó] moški spol (-a …) (šesti sklon) der Instrumental

patricus 3, adv. -ē (pater) očetovski: casus Varr. roditelja naznanjoči sklon = rodilnik, genetiv, magnifice patriceque amiceque ire advorsum Pl.

patrius 3, adv. -ē: Q. (pater)

1. očeten, očetov(ski): Ter., sepulcrum Ci., animus in liberos Ci., amor V., metus O.; occ. očeten, po očetu (roditeljih, prednikih) podedovan, od očeta (roditeljev, prednikov) izvirajoč, prihajajoč: Ter., S., H., T., Sil., Val. Fl. idr., res Ci., mos Ci., O., dolor pedum Plin. iun. v družini, družinska, casus Gell. roditelja izražajoč sklon, rodilnik, genetiv.

2. domač, domovinski: dii Ci., Tib., mos Ci., mores H., ritus, sermo Ci., H., cultūs V. običajne; subst.
a) patria -ae, f (sc. terra, urbs) domovina, očetnjáva, očína, rodno mesto, domovališče, (pre)bivališče, dom: Enn., O. idr., patriam recuperare L., patriam obsidere N., crematā patriā L., patria communis est parens omnium nostrum Ci., patria maior (= gr. μητρόπολις) Cu. materinsko (matično) mesto (naspr. colonia); preg.: patria est, ubicumque est bene Pac. ap. Ci.
b) patrium -iī, n (sc. nomen) = patronymicum: Q.

Opomba: Star. gen. patriai: Lucr.

possessive¹ [pəzésiv] pridevnik (possessively prislov)
posedujoč, pohlepen po posesti; poln sebične ljubezni, nasilen, posesiven
slovnica posesiven, svojilen

a possessive mother mati, ki hoče svojega otroka privezati nase
slovnica possessive case svojilni sklon, saški rodilnik
slovnica possessive pronoun svojilni zaimek

primo

A) agg.

1. prvi:
di primo grado prve stopnje
il primo caso jezik prvi sklon, imenovalnik
per primo (kot) prvi:
l'ho saputo per primo prvi sem to zvedel

2. prvi, začeten:
a bella prima takoj
a prima vista na prvi pogled
a tutta prima, sulle prime sprva
il primo dopoguerra prva povojna leta
in un primo tempo, in un primo momento sprva, v prvem trenutku
prima maniera iz začetnega obdobja:
un Van Gogh prima maniera Van Goghova slika iz prvega obdobja

3. prvi, glaven, osnoven:
il tuo primo dovere è di studiare tvoja prva dolžnost je, da se učiš
in primo luogo, per prima cosa prvič, glavno

4. prvi (po pomembnosti, veljavnosti ipd.):
albergo di prima categoria hotel A kategorije
viaggiare in prima classe potovati v prvem razredu
il primo parrucchiere della città najboljši frizer v mestu
il primo cittadino predsednik Republike; župan
prima donna gled. primadona (tudi ekst.);
di prima mano pren. iz prve roke
di prim'ordine, di prima qualità prvovrsten

5. ekon.
materie prime surovine

6. mat. osnoven:
numero primo osnovno število, praštevilo

B) m (f -ma)

1. prvi (v vrsti, zaporedju):
il primo della classe najboljši učenec (v razredu); pren. prvi, vodilni, najboljši (med vrstniki);
il primo venuto prišlek, kdorkoli, neznanec

2. kulin. prva jed:
per primo prendo il risotto za začetek bom naročil rižoto

3. prvi (v tednu, mesecu, letu, stoletju):
i primi del secolo začetek stoletja

4. elipt. minuta (časovna enota)

5. minuta (enota za ravninski kot)

pŕvi (-a -o)

A) numer.

1. (ki v zaporedju ustreza številu ena) primo, 1^o:
prvi dan v tednu il primo giorno della settimana
prvi razred prima classe
otroci iz prvega zakona i figli di primo letto
1. maj 1^o maggio
Filip I. Filippo I

2. (pred katerim ni bilo ničesar iste vrste) primo:
prvi avtomobili so bili podobni kočijam le prime auto somigliavano a carrozze

3. (najboljši) primo:
voziti se v prvem razredu viaggiare in prima classe
blago prve vrste merce di prima qualità

4. (najpomembnejši, glavni) primo:
prvi pogoj za uspeh la prima condizione per avere successo
otroci so njemu prva skrb i figli sono la sua prima preoccupazione
prva dama slovenske popevke la regina della canzone slovena

5. (na najnižji stopnji) primo:
prva instanca, prva stopnja prima istanza, primo grado

6. (ki se šele začenja) primo:
astr. prvi in zadnji krajec il primo e l'ultimo quarto

7. (sprednji) anteriore:
prvo kolo ruota anteriore
prva sedeža v avtu i sedili anteriori dell'auto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ubogati na prvo besedo ubbidire subito
imeti prvo besedo avere la parola decisiva
pren. blago iz prve roke merce di prima mano
pren. igrati prvo violino essere la chiave di volta
avt. dati v prvo prestavo innestare la prima (marcia), mettere in prima
prikupiti se na prvi pogled accattivarsi subito la simpatia generale
tisk. prva izdaja edizione principe
gastr. prva jed primo (piatto)
film. prva klapa partenza
rel. prva povelikonočna nedelja domenica in albis
gled. prva vrsta sedežev (tudi v antičnem teatru) proedria
jur. sodišče prve stopnje tribunale di primo grado
mat. enačba prve stopnje equazione di primo grado
opeklina prve stopnje ustione di primo grado, di 1^o grado
med. prva pomoč pronto soccorso
prva povojna leta il primo dopoguerra
muz. prva violina primo violino
šah. prva deska primo giocatore
šport. prva liga I divisione, serie A
polit. Prva internacionala I Internazionale
(prvoaprilska šala) 1. april pesce d'aprile
prvi znaki pleše calvizie incipiente
film. prvi plan primo piano
muz. prvi glas il tono più alto
pren. prvi korak primo passo
delati prve korake muovere i primi passi
prvi krog (pri volitvah) primo scrutinio
prvi mož (države, občine) il primo cittadino
časn. prvi članek capocronaca
gost. prvi kuhar capocuoco
navt. prvi mornar nostromo
rel. prvi mučenec protomartire
prvi nastop debutto
lingv. prvi sklon primo caso, nominativo
navt. prvi strojnik capomacchina
muz. prvi takti spunto
navt. prvi veslač capovoga, vogavanti
pren. prvi začetki vagito, vagiti
prvi znak avvisaglia
na prvi pogled a prima vista
v prvem trenutku in un primo tempo
van Goghova slika iz prvega obdobja un Van Gogh prima maniera
fiziol. prvo mesečno perilo menarca
šport. prvo mesto (na lestvici) capolista; ekst. vetta; primo posto (in classifica)
prvo nadstropje primo piano; piano nobile
anat. prvo vratno vretence atlante

B) pŕvi (-a -o) m, f, n primo, prima:
prvi v razredu il primo della classe
prvi med enakimi primus inter pares
denar ti bomo vrnili prvega i soldi te li restituiamo il primo (del mese)
diplomirati med prvimi laurearsi tra i primi
voziti v prvi (prestavi) guidare in prima

que² [kə] pronom kaj

que se passe-t-il? kaj se dogaja? kaj pa je?
que voulez-vous? kaj hočete?
qu'importe? kaj za to?
je ne sais plus que répondre ne vem več, kaj bi odgovoril
que sert-il de pleurer? čemu jokati?
qu'est-ce qui kaj
(1. sklon): qu'est-ce qui est arrivé? kaj se je zgodilo?
qu'est-ce que kaj
(4. sklon): qu'est-ce que vous voulez? kaj hočete?
que diable (familier) kaj za vraga
n'avoir que faire là (figuré) ne biti na mestu, biti neumesten
n'avoir que faire à quelque chose ne imeti interesa za kaj

qui² [ki] pronom kdo, koga

qui a sonné? kdo je pozvonil?
qui as-tu rencontré? koga si srečal?
à qui d'autre faut-il s'adresser? na koga drugega se je treba obrniti?
qui ni quoi prav nič, sploh nič
un je ne sais qui poljuben
à qui le tour? kdo je na vrsti?
qui va là? qui vive? kdo je (tam)?
avoir toujours réponse au qui-va-là ne imeti zavezanega jezika
être sur le qui-vive na vse paziti
se tenir sur le qui-vive paziti, varovati se
qui est-ce qui kdo
qui est-ce que koga
qu'est-ce qui kaj (l. sklon)
qu'est-ce qui te plaît ici? kaj ti je všeč tu?

rodilnik samostalnik
jezikoslovje (sklon) ▸ birtokos eset, genitívusz

samostálnik (-a) m lingv. sostantivo, nome:
spol, sklon, število samostalnika genere, caso, numero del sostantivo
abstraktni, konkretni samostalniki nomi astratti, concreti
enozložni, večzložni samostalniki monosillabi, plurisillabi
nesklonljivi samostalniki sostantivi indeclinabili

secondo¹

A) agg.

1. drugi:
il secondo atto della commedia drugo dejanje komedije
Federico II Friderik II.
secondo caso jezik drugi sklon, rodilnik
seconda colazione kosilo, opoldanska malica, južina
secondo piatto, seconda portata glavna jed, druga jed
seconda elementare drugi razred osnovne šole
ustione di secondo grado opeklina druge stopnje
figlio di secondo letto pren. otrok iz drugega zakona
in secondo luogo drugič
minuto secondo sekunda
innalzare un numero alla seconda (potenza) mat. kvadrirati število
passare a seconde nozze drugič se poročiti

2. ekst. drug, drugačen:
è stato per me un secondo padre zame je bil drugi oče
seconda casa vikend, počitniška hiša
avere un secondo fine imeti skrivno namero

3. ekst. drugi, drugorazreden, slabši, manjvreden, manj važen:
albergo di seconda categoria drugorazredni hotel
di seconda qualità, di second'ordine drugorazreden, slab
notizie di seconda mano pren. novice iz druge roke
oggetti di seconda mano rabljeni predmeti
fare le seconde parti gled. igrati v stranskih vlogah
non essere secondo a nessuno biti zelo spreten, vešč
passare in seconda linea postajati nepomemben

4. knjižno ugoden

B) m

1. drugi, drugo

2. kulin. druga, glavna jed

3. fiz. (časovna, kotna) sekunda:
in un secondo pren. v hipu, takoj

4. sekundant

5. navt. drugi oficir

subjektn|i [é] (-a, -o)

1. Subjekt- (sklon der Subjektkasus, odvisnik der Subjektsatz)

2. Subjekts- (akuzativ der Subjektsakkusativ, genitiv der Subjektsgenitiv, nominativ der Subjektsnominativ, infinitiv der Subjektsinfinitiv, predikativ das Subjektsprädikativ, grupa/fraza die Subjektsgruppe, Subjektsphrase)

svojílen possessive

svojílni zaimek possessive pronoun
svojílni rodilnik possessive genitive
sklon possessive case

šêsti (-a -o) numer. sesto; sei:
hoditi v šesti razred fare la VI classe
potres šeste jakostne stopnje terremoto di 6^o grado
šesti od zadaj sestultimo
geogr. šesta celina il sesto continente
alp. šesta stopnja sesto grado
pren. šesti čut sesto senso
danes smo šestega oggi è il sei, ne abbiamo sei
šesta ura popoldne le sei del pomeriggio
naložil si je šesti križ ha compiuto i sessant'anni
lingv. šesti sklon il sesto caso

trétji (-a -e)

A) numer.

1. terzo (3^o, III):
tretji dan v tednu il terzo giorno della settimana
dobiti tretjo nagrado vincere il terzo premio
hist. Viktor Emanuel III Vittorio Emanuele III
ustvariti iluzijo tretje dimenzije creare l'illusione della terza dimensione
avt. dati v tretjo predstavo innestare la terza (marcia)

2. (nanašajoč se na osebe, ki niso udeležene v zadevi) terzi:
delati na račun tretje osebe lavorare per conto terzi

3. (pri dnevih v mesecu) tre:
tretji februar il tre febbraio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kovati koga v tretje nebo innalzare qcn. al settimo cielo
tretji svet terzo mondo
tretje življenjsko obdobje terza età
rel. tretja božja oseba terza persona divina
rel. tretji red terzo ordine
rel. tretja božja zapoved il terzo comandamento
tretja industrijska revolucija terza rivoluzione industriale
polit., hist. III. internacionala la III Internazionale
hist. tretji rajh III Reich
hist. tretji stan terzo stato
lit. tretja oseba terza persona
mat. tretja potenca terza potenza, cubo
mat. tretji koren terza radice, radice cubica
lingv. tretja stopnja (pridevnika) terzo grado (dell'aggettivo)
lingv. tretji sklon terzo caso, dativo
med. tretja stopnja opekline ustione di terzo grado
fot. tretji plan terzo piano
tretji spol (homoseksualne osebe) terzo sesso

B) trétji (-a -e) m, f, n
voziti v tretji guidare in terza, con la terza
PREGOVORI:
kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima tra i due litiganti il terzo gode
v tretje gre rado non c'è due senza tre

zvalnik samostalnik
jezikoslovje (sklon) ▸ felszólító mód, vokatívusz