подпочва f spodnja plast zemlje; ozadje, pravzrok
поле n polje, njiva; (pren.) območje; podlaga, ozadje;
поля pl. (beli) rob (v knjigah);
п. зрения vidno polje;
п. брани bojišče;
футбольное поле nogometno igrišče;
шляпа с широкими полями klobuk s širokimi krajci;
один в поле не воин en sam vsemu ni kos
тил -у ч., ozádje -a s., zalédje -a s.
фон m temeljna barva slike; ozadje
фон2 -у ч., ozádje -a s., podlága -e ž.
Augenhintergrund, der, Medizin očesno ozadje
back4 [bæk]
1. neprehodni glagol
nazaj stopiti, umikati se; zmuzniti se
2. prehodni glagol
nazaj potisniti, nazaj gnati, nazaj voziti; podpreti, podpirati; pomagati; staviti; (o)krepiti; biti opora; biti ozadje; indosirati
I'll back myself against any odds stavim ne vem kaj
to back a horse zajahati konja; staviti na konja
to back the wrong horse ušteti se, staviti na napačno karto
to back the oars, to back astern nazaj veslati
to back and fill kolebati, ne se odločiti
to back on one's word besedo snesti
to back on s.o. izdati koga, pustiti ga na cedilu
to back a cheque indosirati ček
mornarica back her! vozi nazaj!
to back water nazaj veslati
back-cloth [bǽkklɔɵ] samostalnik
kulisa, ozadje odra
dahintersehen* figurativ videti ozadje
enfoncer [ɑ̃fɔ̃se] verbe transitif zabiti, zadreti; poglobiti; potisniti, vtakniti; militaire prebiti, predreti; premagati; figuré potisniti v ozadje, prekositi; familier prevarati, oslepariti; verbe intransitif pogrezniti se, udirati se, potopiti se (ladja); zariti se; familier ruinirati se
enfoncer une porte ouverte (figuré, familier) zelo si prizadevati, da bi dokazali očitno stvar
enfoncer son chapeau sur la tête potisniti si klobuk v čelo
enfoncer un clou dans le mur zabiti žebelj v zid
enfoncer à quelqu'un un couteau dans le cœur zabosti koga v srce
enfoncer quelque chose dans le crâne, dans la tête de quelqu'un (familier) komu kaj v glavo vliti, vbiti
enfoncer les éperons à un cheval spodbosti konja z ostrogami
enfoncer une porte vdreti vrata
s'enfoncer dans l'étude popolnoma se poglobiti v študij
enfoncez-vous bien ça dans la tête! dobro si to zapomnite!
s'enfoncer dans de mauvaises habitudes privzeti grde navade
notre équipe de football s'est fait enfoncer naše nogometno moštvo je bilo pošteno poraženo
foil1 [fɔil] samostalnik
kovinski listič, staniol, folija; amalgamska prevleka zrcala
arhaično listast okrasek
figurativno (for, to) kontrastno ozadje
tin foil staniol
fondale m
1. globina vode (na določenem mestu):
fondale alto velika globina
fondale basso majhna globina, plitvina
2. gled. odrsko ozadje
foro moški spol (rimski) forum; sodišče; sodna dvorana; ozadje gledališkega odra
telón de foro kulisna zavesa
por tal foro pod tem pogojem, v takih okoliščinah
hinterfragen spodprašati (kaj); pogledati v ozadje (česa); preveriti
Hintergrundinformation, die, informacija, ki razkriva ozadje; zakulisna informacija, zaupna informacija, interna informacija
mesticare v. tr. (pres. mēstico) umet. mešati barve, napraviti ozadje
prae-gravō -āre -āvī -ātum (prae in gravāre)
I. trans.
1. zelo (ob)težiti, s svojo težo (po)tlačiti navzdol, potegniti (potegovati) navzdol (k tlom), (po)vleči navzdol (k tlom), potisniti (potiskati) navzdol (k tlom): praegravata inhaerentibus (sc. telis) scuta L., praegravato capite saepius, quam consuevit Col.
2. metaf.
a) (preveč) obtežiti (obteževati), biti v nadlego, nadlegovati, težiti: corpus animum praegravat H., exonerare praegravante (prenadležne) turbā regnum L., ne quem tributorum sarcina praegravaret Amm.
b) (po)tlačiti = preseči (presegati), zatemniti (zatemnjevati), zasenčiti (zasenčevati), potisniti (potiskati) v ozadje: L., artes infra se positas H., omnīs foculos, omnīs aras Bithyniae Marte ipso iudice pectus Hannibalis praegravasset Val. Max. —
II. intr.
1. preveliko težo imeti, pretežek (pretežak) biti: ne praegravet fructus parte aliquā Plin., caper flaccidis et praegravantibus auribus Col. s klapastimi (klapavimi, povešenimi) ušesi, klapouh.
2. metaf. premag(ov)ati, prevlad(ov)ati, pretehtati, biti odločilen, biti več vreden: pars civitatis deterior quanto praegravat Sen. ph., haec pars (sc. malorum) multum praegravabit Sen. ph., praegravant cetera facta dictaque eius Suet., si nulla (sc. causa) praegravet Ulp. (Dig.).
re-cēdō -ere -cessī -cessum (re in cēdere)
I. s polnim pomenom praep. iti nazaj, oditi, umakniti (umikati) se, odmakniti (odmikati) se, odstopiti (odstopati), (od)jenjati (naspr. accedere): Ca. fr., Pl., Cu., Plin., Plin. iun., Q. idr., quantum a conspectu suorum recesserint N., nebulas recedere iussit O., Aulesten proterret equo, ruit ille recedens V.; izhodišče z abl.: thalamoque recessit O.; abl. pojasnjen s praep.: hostes ex eo loco recesserunt C., a Mutina recedere Ci., de medio recedere Ci.; smer: recedere in tergum V. nazaj, in castra Corneliana C.; metaf.: anni venientes et recedentes H., studia … in conventus scholarum recesserunt Q., (sc. sagitta flammis) consumpta recessit in ventos V. je prešla v zrak (dim), illae undae comitiorum … ut ad alios accedant, ab aliis autem recedant Ci.; occ.
1. (o krajih in vodovju) umakniti (umikati) se, odmakniti (odmikati) se, izginiti (izginjati, izginevati): O., Cu., Cat., Plin., Plin. iun., Sen. ph., Sil., Stat., Val. Fl. idr., provehimur portu terraeque recedunt V., Anchisae domus recessit arboribus obtecta V.
2. umakniti se v spalnico, iti spat: Petr., iamque recessurae viridi de stipite factas admorunt oculis usque sub ora faces O.
3. (v slikarstvu) stopiti (stopati) v ozadje, izgubiti (izgubljati) se v ozadju: pictor vi artis suae efficit, ut quaedam eminere in opere, quaedam recessisse credamus Q.
4. (o telesnih delih) izgubiti se, skriti se, upasti: venter recessit Plin. iun. —
II. z zabrisanim pomenom praep.
1. ločiti (ločevati) se, oditi (odhajati), oddaljiti (oddaljevati) se, zapustiti (zapuščati), izginiti (izginjati, izginevati), jenjati (jenjevati), pojenjati (pojenjevati, pojenjavati), odjenjati (odjenjevati, odjenjavati): Pl., Plin., Stat., Lucan., Cels. idr., nec vero a stabulis pluviā impendente recedunt longius (sc. apes) V., caput (e) cervice recedit O. se loči od vratu, penitus a natura recedere Ci., a conspectu suorum recedere N. izginiti spred oči, in ventos vita ali anima recessit V. je izginilo (izginila), maris ira recessit V. je prešla, se je polegla, se je unesla, recedere a iudicio Q., nomen („hostis“) a peregrino recessit Ci. je zapustilo (= izgubilo) pomen „tujec“, recedere ab usitata consuetudine Ci. ali ab usu cotidiano Q. razlikovati se od ustaljene navade, ne ujemati (skladati) se z ustaljeno rabo; s samim abl.: sic numquam corde recedit nata tuo Stat.
2. metaf. odstopiti (odstopati) od česa, izogniti (izogibati) se česa, čemu, odreči (odrekati) se čemu, opustiti (opuščati) kaj: ab institutis superiorum, ab iure, ab legibus, ab consuetudine Ci., a caritate patriae N., recessimus (recessum est) ab armis Ci. položiti (odložiti) orožje, ab oppugnatione C., a vita Ci. iti s tega sveta = zadati si smrt, umreti, narediti samomor, a iudicio Q.; abs.: recessit Licinianus Plin. iun. je odstopil, se je umaknil (kot zagovornik) = se je izognil zagovoru (zagovorništvu), cum res (imetje, premoženje) ab eo, quicum contraxisset, recessisset et ad heredem pervenisset Ci. uide, gre komu v izgubo, propade, se izgubi, sive remanserit (sc. praedium) penes emptorem sive recesserit Icti. — Od tod adj. pt. pf. recēssus 3 nazaj pomaknjen, odmaknjen, nazaj potisnjen, oddaljen: scaena recessior Vitr.
reredos [ríədɔs] samostalnik
arhaično, cerkev bogato okrašena zadnja stran oltarja, ozadje oltarja