Franja

Zadetki iskanja

  • bombna preproga stalna zveza
    (o veliki količini bomb) ▸ bombaszőnyeg
    Nad talibane so namreč poslali bombnike B-52, ki so polagali bombne preproge. ▸ B-52-es bombázókat küldtek, hogy bombaszőnyeget zúdítsanak a tálibokra.
  • brčica samostalnik
    (posamezna kocina ali podoben izrastek) ▸ bajuszszál, bajusz [főleg halaknál]sörte
    Ta majhna riba ima zelo veliko glavo, majhne oči, velika usta, nekaj majhnih bodic nad očmi in majhne brčice na spodnji čeljusti. ▸ Ennek a kicsi halnak nagyon nagy feje, kis szeme, nagy szája van, a szeme fölött néhány apró tüske található, az alsó állkapcsán pedig apró bajuszszálak vannak.
    Krapovci nimajo zob, značilna zanje sta dva para podustnih brčic, ki jim pomagata najti hrano. ▸ A pontyféléknek nincsenek fogaik, jellemző rájuk a szájszegletben található két pár bajuszszál, amely segíti a táplálékkeresésben.
    V nasprotju s krapom koreselj nima podustnih brčic. ▸ A pontyokkal ellentétben a keszegnek nincsenek bajusszálai a szája alatt.
  • buldožer samostalnik
    1. (stroj) ▸ buldózer, dózer
    zravnati z buldožerji ▸ buldózerrel elegyenít, buldózerrel legyalul
    porušiti z buldožerjem ▸ buldózerrel lebont, ledózerol
    podreti z buldožerjem ▸ buldózer ledönt
    kopati z buldožerjem ▸ buldózer ásik, buldózerrel kotor
    odstraniti z buldožerjem ▸ buldózerrel eltávolít
    vojaški buldožer ▸ katonai buldózer
    voznik buldožerja ▸ buldózer vezetője, buldózer sofőrje
    Protestniki so se nad barikade spravili z buldožerji. ▸ A tüntetők buldózerekkel estek neki a barikádoknak.
    Buldožerji so vse zravnali z zemljo. ▸ A buldózerek mindent a földdel tettek egyenlővé.

    2. (o moči in odločnosti) ▸ buldózer
    V projekte, ki jih prevzame, se zažene kot buldožer. ▸ Buldózerként veti bele magát a vállalt projektekbe.
    Imel sem širok in natančen stranski zamah in samo buldožer bi prenesel moj levi direkt. ▸ Széles és pontos oldalsó lendítésem volt, és csak egy buldózer bírta volna ki a bal egyenesemet.
    Je divja in jo je težko obvladovati, je pravi buldožer! ▸ Vad és nehezen kezelhető, igazi buldózer!
  • carstvo samostalnik
    1. (dežela, v kateri vlada car) ▸ cárság, birodalom
    rusko carstvo ▸ orosz cárság
    Ruski car Nikolaj II. je imel v svojem ogromnem carstvu nad 100 gradov in palač. ▸ II. Miklós orosz cárnak több mint 100 vára és kastélya volt hatalmas birodalmában.

    2. (cesarstvo; imperij) ▸ birodalom
    rimsko carstvo ▸ római birodalom
    Leta 1519 je Hernán Cortés odplul s Kube, da bi pokoril azteško carstvo. ▸ Hernán Cortés 1519-ben kihajózott Kubából, hogy meghódítsa az azték birodalmat.

    3. (območje prevlade) ▸ birodalom
    carstvo svobode ▸ szabadság birodalma
    carstvo zla ▸ gonosz birodalma
    Gozdar je zaščitil mogočne jelke in bukve in ohranil carstvo medveda, volka, risa in orla. ▸ Az erdész megvédte a nagy fenyőket és bükköket, megóvta a medve, a farkas, a hiúz és a sas birodalmát.
    Tik pred kuhinjo pa sestopimo v delovno carstvo gospodinje, kjer je višina od stropa do tal kar 210 centimetrov. ▸ Közvetlenül a konyha előtt pedig lejövünk a gazdasszony birodalmába, ahol a belmagasság eléri a 210 centimétert.
    Ker je dežela takšna, kot je, si lahko z avtom čisto vsak ustvarja svoje carstvo svobode. ▸ Mivel az ország olyan, amilyen, egy autóval bárki megteremtheti magának a szabadság birodalmát.
  • celot|a [ô] ženski spol (-e …)

    1. das Ganze (harmonična ein harmonisches Ganzes); die Ganzheit, -ganzheit (kulture Kulturganzheit); der Gesamtbau
    celota zemljišč die Feldmark
    (celokupnost) die Gesamtheit; die gesamten (likovnih elementov die Gesamtheit der bildnerischen Elemente/ die gesamten bildnerischen Elemente)

    2. celotna zveza: der Gesamtzusammenhang
    stavčna celota der Satzzusammenhang
    pregled nad celoto die Gesamtübersicht

    3. (zaokrožen del) die Einheit
    smiselna celota die Sinneinheit
    urbanistična celota die urbanistische Einheit
    zaključena celot die geschlossene Einheit

    4.
    kot celota als Ganzes
    v celoti povsem: ganz
    v glavnem: im großen Ganzen; vse skupaj: alles zusammen; podpirati ipd.: voll und ganz
  • cerkveni red stalna zveza
    1. (verska skupnost) ▸ szerzetesrend
    Kateri cerkveni redovi so bili najvplivnejši in kdo vse je vladal mestu? ▸ Mely szerzetesrendek voltak a legbefolyásosabbak és ki mindenki uralkodott a városban?

    2. neštevno (pravila; predpisi) ▸ egyházi rendtartás
    Cerkveni red je smel izdajati samo deželni knez, ki je imel oblast nad cerkvijo. ▸ Egyházi rendtartást csak a helyi fejedelem adhatott ki, aki az egyház felett rendelkezett.
  • cest|a [é] ženski spol (-e …)

    1. die Straße (plužiti räumen, posipati streuen, pometati fegen)
    na cesti auf der Straße
    po cesti hoditi, voziti: auf der Straße
    -straße (avtomobilska Autostraße, betonska Betonstraße, cestninska Mautstraße, dovozna Einfahrtsstraße, enosmerna Einbahnstraße, evropska Europastraße, glavna Hauptstraße, gorska Bergstraße/Gebirgsstraße, gozdna Forststraße, čez gorski prelaz [Paßstraße] Passstraße, hitra Schnellstraße, magistralna Bundesstraße/Fernstraße, makadamska Staubstraße, obalna Kaistraße/Uferstraße, občinska Gemeindestraße, obvozna hitra Umgehungsschnellstraße, podeželska Landstraße, prečna Querstraße, prednostna Vorrangstraße/Vorfahrtstraße, rimska Römerstraße, s serpentinami Serpentinenstraße, stranska Nebenstraße/Seitenstraße, tranzitna Durchfahrtsstraße/Transitstraße, vinska Weinstraße, vzporedna Parallelstraße, zunaj naselij Freilandstraße)
    krožna cesta die Ringstraße, der Ring, der Gürtel
    čiščenje cest die Straßenreinigung
    gradnja cest der Straßenbau
    gradnja cest in poti der Wegebau
    služba za vzdrževanje cest der Straßendienst
    hrup s ceste der Straßenlärm
    ime ceste der Straßenname
    rob ceste der Straßenrand
    na robu ceste am Straßenrand
    trasiranje ceste die Straßenführung
    uporabnik ceste der Straßenbenützer
    urad za ceste das Straßenamt/Straßenbauamt
    plužiti ceste die Straßen räumen
    hoja po levi/desni strani ceste das Linksgehen/Rechtsgehen
    prometne oznake nad cesto die Schilderbrücke
    čez cesto prodaja: außer Haus/über die Straße
    na cesti auf der Straße/in der Straße
    dela na cesti die Straßenarbeiten
    stanje na cesti/cestah der Straßenzustand
    lega na cesti avto: die Straßenlage
    prodaja na cesti der Straßenverkauf/Straßenhandel
    figurativno biti na cesti brez službe/stanovanja: auf der Straße liegen/sitzen/stehen
    figurativno iti na cesto demonstrirati/prostituirati se: auf die Straße gehen
    figurativno poslati na cesto na prostituiranje: auf die Straße schicken
    figurativno vreči na cesto auf die Straße setzen/werfen
    gledati na cesto okno/soba: zur Straße liegen/auf die Straße gehen
    s ceste von der Straße (weg)
    sredi ceste auf offener Straße

    2.
    astronomija Rimska cesta die Milchstraße
  • čekan samostalnik
    1. pogosto v množini (zob pri živalih) približek prevedkafog [állatfog]
    ostri čekani ▸ hegyes fog
    pasji čekani ▸ kutyafog
    levji čekani ▸ oroszlánfog
    razgaliti čekanekontrastivno zanimivo kivillantja az agyarait
    kazati čekane ▸ vicsorítja a fogát, vicsorog
    zasaditi čekane ▸ belevájja a fogát, belemélyeszti a fogát
    Stal je nad svojim plenom in odprl gobec, da je razgalil čekane.kontrastivno zanimivo Állt a zsákmányánál és eltátotta a pofáját, kivillantva az agyarait.
    Medvedka se je zakadila v Petra, čekane je zasadila v njegovo nogo. ▸ A medve rárontott Péterre és a fogait a fiú lábába mélyesztette.

    2. (podaljšani podočniki pri živalih) ▸ agyar, fog
    merjaščevi čekani ▸ vadkanagyar, vaddisznóagyar
    vampirski čekani ▸ vámpírfog
    prašičkovi čekani ▸ disznóagyar
  • čep|eti [é] (-im)

    1. kauern; hocken

    2. figurativno (sedeti) hocken, (tičati) stecken
    čepeti doma in der Stube hocken/ zu Hause stecken
    čepeti komu za vratom (pestiti koga) auf der Pelle sitzen
    čepeti nad knjigami/akti Bücher/Akten wälzen
    čepeti skupaj zusammenstecken, zusammenhocken
  • črt|a ženski spol (-e …)

    1. daljša ravna, kriva: die Linie (črtkana gestrichelte, pikčasta gepunktete, ravna gerade); -linie (nazobčana Zackenlinie, glasba notna Notenlinie, ob robu Randlinie, pomožna Hilfslinie, prečna Querlinie, polna Volllinie, spiralna Spirallinie, točkasta Punktlinie, vijugasta Schlangenlinie; črkovna Schriftlinie); v prometu: (dvojna Doppellinie/doppelte Sperrlinie, neprekinjena bela durchgezogene weiße Linie/Sperrlinie, prekinjena Ordnungslinie/Leitlinie, stop Haltlinie)
    peljati do črte pregleda nad križiščem bis zur Sichtlinie vorfahren
    šport (bočna Seitenlinie, ciljna Ziellinie, golova die Torlinie; mejna igrišča Fehllinie, napadalna Angriffslinie, osnovna Grundlinie, prostega meta Freiwurflinie, servirna Aufschlaglinie, srednja Mittellinie, startna Startlinie, stranska Seitenlinie, vzdolžna Seitenlinie, za podajo žoge Angabelinie)
    šport sodnik pri črti der Linienrichter/Grundlinienrichter
    geografija (demarkacijska Demarkationslinie, ločnica Trennlinie, markacijska Markierungslinie, mejna Grenzlinie, mejna parcele ipd. Begrenzungslinie, obalna Küstenlinie/Uferlinie, vidna Gesichtslinie, zračna Luftlinie); vojska (bojna Gefechtslinie/Kampflinie, čelna Endlinie, premirja Waffenstillstandslinie, strelska Feuerlinie/[Schußlinie] Schusslinie, utrdbena Befestigungslinie, začetna Ausgangslinie)
    v prvi bojni črti in forderster Front/in vorderster Linie
    (kotirna Maßlinie, nivojska Niveaulinie, tehnika plaščna Mantellinie, fizika spektralna Spektrallinie, gradbeništvo, arhitektura stavbna Baufluchtlinie, šivna Nahtlinie, pomorstvo tovorna Ladelinie, tovorna vodna Tiefladelinie, vodna Wasserlinie); na roki: (na dlani Handlinie, spodnja Fußlinie, srčna Herzlinie, usode Schicksalslinie, življenjska Lebenslinie)
    prema črta gerade Linie/ die Gerade
    prečna črta die Schraffe
    figurativno na vsej črti auf der ganzen Linie

    2. krajša ravna, kriva; merilna: der Strich, -strich (ločilna Trennstrich, na veki Lidstrich, navzdolnja Abstrich, na koncu/pod računom [Schlußstrich] Schlussstrich, poševna Schrägstrich, prečna Querstrich, matematika ulomkova Bruchstrich)
    barva črte die Strichfarbe
    pod črto unter dem Strich
    potegniti črto pod einen Strich machen/ziehen, den [Schlußstrich] Schlussstrich ziehen
    figurativno povleči črto ločnico einen Trennungsstrich ziehen/machen
    figurativno napraviti/narediti črto čez X einen Strich durch X machen

    3. širša: der Streifen; na obleki: der Streifen, tanka prečna: die Ringel; na grbu ipd.: der Balken; (proge) die Bänderung
    narediti črte streifen

    4. (poteza) obraza, značajska, opisa: der Zug
    v grobih črtah opisati ipd.: in großen/groben Zügen/in den Hauptzügen

    5. na nogavici: die Naht
  • čúti2 (-újem) imperf. (bedeti)

    1. essere sveglio, desto; vegliare:
    spiš ali čuješ? dormi o sei desto?
    čuti ob postelji (med boleznijo) vegliare al capezzale del malato
    čuti pri mrliču vegliare un morto

    2. knjiž. (posvečati skrb)
    čuti nad kom, čim avere cura di, occuparsi di qcn., qcs.
  • dar moški spol (-u …)

    1. (darilo) das Geschenk, die Gabe (botrski Patengeschenk)
    božji dar die Gabe Gottes, die Gottesgabe, (dar nebes) ein Geschenk des Himmels
    dati v dar schenken
    dobiti v dar geschenkt bekommen

    2. v dober namen ipd.: die Spende
    knjižni dar die Buchspende
    v blagu die Sachspende

    3. (naravni dar) die Gabe, -gabe (govorniški Rednergabe, opazovanja Beobachtungsgabe, pesniški Dichtergabe, preroški Prophetengabe, pripovedni/pripovedovanja Erzählergabe, Gabe des Erzählens); (sposobnost, zmožnost) das Vermögen; (predstavljanja Vorstellungsvermögen, prepričevanja Überzeugungsvermögen); (talent) die Geistesgabe, das Talent
    dar za das -talent (glasbo Musiktalent, jezike Sprachtalent); (nadarjenost) die Begabung
    dar prepričevanja die Überredungskunst

    4. versko: (žrtev) das Opfer, -opfer (klavni Schlachtopfer, žgalni das Brandopfer)
    zaobljubni dar die Votivgabe, das Weihgeschenk
    žrtveni dar die Opfergabe
    prinesti v dar zum Opfer bringen
    prineseni dar das Opfer, Opfer-, sveča: die Opferkerze
    priprava darov die Gabenbereitung
    nabiralnik za darove der Opferstock/ die Opferbüchse
    prošnja nad darovi das Gabengebet
    |
    figurativno imeti dar govora redegewandt sein
    vzeti komu dar govora die Rede verschlagen/rauben
  • délati (-am)

    A) imperf.

    1. lavorare:
    delati na polju, pri stroju, v pisarni lavorare la terra, alla macchina, in ufficio
    delati fizično, umsko lavorare fisicamente, intellettualmente
    pridno delati, delati ko mravlja, ko nor, kot črna živina lavorare con impegno, come un ossesso, come un negro
    delati v industriji, v kmetijstvu lavorare nell'industria, nel settore agricolo
    delati v rudniku, v tovarni lavorare in miniera, in una fabbrica
    delati kot skladiščnik, kot uradnik lavorare come magazziniere, come impiegato
    pog. avto dela dobro l'auto va bene
    naprave odlično delajo le apparecchiature funzionano alla perfezione

    2. (delati na določenem področju) essere attivo, impegnato:
    delati kulturno, politično essere attivo nella cultura, nella politica
    delati pri društvu essere attivo nell'associazione

    3. tr. (z delom omogočati nastajanje česa) fare:
    delati malto fare la malta
    delati most fare un ponte
    delati nalogo fare il compito

    4. (proizvajati, izdelovati) fare, fabbricare, produrre:
    delati stroje fabbricare macchine
    delati čipke fare pizzi
    delati drva fare la legna

    5. tr. (opravljati, izvrševati kako delo, aktivnost sploh) fare:
    kaj delaš lepega? che fai di bello?
    poglej, kaj delajo otroci na dvorišču guarda un po' cosa fanno i bambini nel cortile

    6. (z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik):
    delati korake (korakati) camminare, marciare
    delati grehe (grešiti) peccare; sbagliare, errare
    delati kupčije (kupčevati) commerciare, fare affari
    delati šale (šaliti se) scherzare
    delati zločine commettere delitti

    7. (dajati komu lastnost, značilnost)
    delati koga mlajšega, mlajšo ringiovanire, fare più giovane qcn.
    delati kaj lepo (lepšati) fare, rendere bello

    8. (biti v delovnem stanju)
    srce mu je začelo delati il cuore cominciò a battergli
    zaradi stavke tovarna ne dela a causa dello sciopero la fabbrica non lavora
    pog. strup hitro dela il veleno agisce rapidamente

    9. (s prislovom, kazati do česa določen odnos)
    grdo, lepo delati s kom, s čim trattare male, bene qcn,, qcs.
    delati po vesti agire secondo coscienza
    delati v skladu s predpisi agire in conformità con le norme, le leggi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    delati komu kratek čas divertire qcn.
    delati komu družbo fare compagnia a qcn.
    pren. delati prve korake essere agli inizi, muovere i primi passi
    delati hudo kri fare cattivo sangue, guastare il sangue
    delati kisel obraz torcere il muso, il naso
    šport. delati stojo fare una verticale
    delati scene fare scenate
    delati komu silo ricattare qcn.
    delati komu skomine far venire a qcn. l'acquolina in bocca
    pren. delati hud veter zaradi česa scatenare un putiferio per qcs.
    delati po urah fare gli straordinari
    pren. delati račune brez krčmarja fare i conti senza l'oste
    pren. delati iz muhe slona fare d'una mosca un elefante, d'un fuscello una trave
    delati čudeže operare miracoli
    delati dobra dela praticare il bene
    delati brez volje, brezvoljno cincischiare, lavoricchiare, stintignare
    delati čistko epurare
    delati grdega imbruttire
    delati greh peccare
    delati grobe napake sfarfallare
    delati hrup rumoreggiare
    pren. delati medvedjo uslugo essere l'amico del giaguaro
    delati kruh panificare
    delati ljubosumnega ingelosire
    delati majhnega impiccinire, rimpiccolire
    čeb. delati med mellificare
    delati mlačno intiepidire
    delati napoto impacciare
    delati odgovornega responsabilizzare
    grad., navt. delati ogrodje ingabbiare
    delati oporoko testare
    iron. delati pogumnega ringalluzzire
    rel. delati pokoro (za) espiare (qcs.)
    delati ponosnega inorgoglire
    delati požrešnega ingolosire
    tisk. delati prelom impaginare
    delati razkreke (pri plesu) scosciarsi
    delati reklamo (za) pubblicizzare, reclamizzare (qcs.)
    delati s polovičnim delovnikom lavorare part time
    delati silo (komu) violentare (qcn.)
    delati silo (nad kom) tiranneggiare (qcn.)
    delati slovnične napake sgrammaticare
    delati test testare
    delati topno solubilizzare
    delati vino vinificare
    delati vitkega snellire
    delati vtis impressionare
    delati zamišljenega incupire
    delati žaljive kretnje sberciare
    delati živčnega innervosire
    PREGOVORI:
    obljuba dela dolg ogni promessa è un debito
    kdor ne dela, naj ne je chi non lavora non mangia
    prilika dela tatu l'occasione fa l'uomo ladro
    vaja dela mojstra l'esercizio è un buon maestro
    obleka dela človeka l'abito fa il monaco

    B) délati se (-am se) imperf. refl.

    1. (biti v stanju nastajanja) farsi, formarsi, crescere:
    na vratu se mu dela bula gli cresce un ascesso sul collo
    dan se dela si fa giorno
    mrak se dela si fa scuro

    2. fingere, fare finta, fingersi:
    delati se bolnega fingersi malato
    delati se gluhega fingersi sordo, fare finta di non sentire
    dela se, da spi finge di dormire
    pog. delati se važnega darsi arie
    delati (se) norca iz koga burlarsi di qcn., prendere in giro qcn.
    pog. delati se neumnega fare lo gnorri
    delati se nevednega fare il nesci
    pejor. delati se učenega sdottoreggiare
    šalj. delati se vsevednega fare il quamquam
  • Devica samostalnik
    1. astronomija (ozvezdje) ▸ Szűz
    ozvezdje Devica ▸ Szűz csillagkép
    Ozvezdje Devica – Virgo je pri nas zvečer vidno od marca do julija. ▸ A Szűz – Virgo csillagkép nálunk márciustól júliusig látható.
    Mars v januarju potuje skozi ozvezdje Device. ▸ A Mars januárban áthalad a Szűz csillagképen.

    2. v krščanstvu (o Jezusovi materi) ▸ Szűz, Szűzanya
    Na kamnitem oltarju je lesena Marijina podoba; v naročju Devica drži Jezusa, nad njima pa bedi Bog Oče. ▸ A kőoltáron egy fából készült képen a Szűzanya látható, amint karjában tartja Jézust, és az Atyaisten vigyáz rájuk.
    Povezane iztočnice: Devica Marija
  • dežen pridevnik
    1. (o dežju) ▸ eső
    dežne kaplje ▸ esőcseppek
    dežni oblak ▸ esőfelhők
    Nad njo so bili oblaki, iz katerih je tu in tam še padla kakšna dežna kaplja. ▸ Felhők voltak felette, amelyekből egy-egy esőcsepp hullott.
    Povezane iztočnice: dežna dirka

    2. (namenjen za uporabo v dežju) ▸ eső
    dežni plašč ▸ esőköpeny
    dežna obleka ▸ esőruha
    dežne gume ▸ esőgumik
    In ni bilo malo takšnih, ki pri sebi niso imeli primerne dežne obleke. ▸ Többen voltak, akiknél nem volt esőruházat.
    Povezane iztočnice: dežni senzor, dežno tipalo
  • do2 prep.

    1. (za izražanje meje v prostoru) a, fino a:
    voda sega do pasu l'acqua giunge fino alla cintola
    v vodi do nad kolena nell'acqua fin sopra i ginocchi
    pren. priti do sklepa giungere alla conclusione

    2. (za izražanje meje v času, do katere seže dejanje) fino a, a:
    bedeti do jutra vegliare fino al mattino
    ura je pet do enajstih mancano cinque minuti alle undici

    3. (za izražanje količine) fino a, a:
    zapor do treh dni arresto fino a tre giorni (al massimo)

    4. od ... do da... a:
    vlak vozi od Ljubljane do Trsta il treno viaggia da Lubiana a Trieste
    odprto 7—20 aperto dalle sette alle venti

    5. (za izražanje načina, posledice dejanja; za izražanje visoke stopnje):
    do kože moker completamente bagnato, bagnato fradicio
    odkrit do brezobzirnosti oltremodo sincero

    6. (za izražanje čustvenega razmerja) di, a, per:
    dekletu ni do plesa la ragazza non ha voglia di ballare, alla ragazza non va di ballare
    imeti pravico do pokojnine aver diritto alla pensione
    imeti veselje do glasbe aver passione per la musica
    biti usmiljen do trpečih aver pietà dei sofferenti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ni vse do črke tako non è proprio così
    vsi do enega so prišli sono venuti proprio tutti (fino all'ultimo)
    pren. težav ne premagaš od danes do jutri le difficoltà non si possono superare dall'oggi al domani
    sestanek je do nadaljnjega odložen la riunione è rimandata sino a nuovo avviso
    PREGOVORI:
    zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača a granello a granello s'empie lo staio e si fa il monte
  • dobav|a ženski spol (-e …) die Lieferung, -lieferung (nad dogovorjeno količino Mehrlieferung, orožja Waffenlieferung naknadna Nachlieferung, napačna Falschlieferung, pod dogovorjeno količino Minderlieferung); nekomu: die Belieferung (von/ des); gledano s strani prejemnika: der Bezug, -bezug (po partijah Partiebezug)
    datum dobave das Lieferdatum
    kraj dobave der Lieferort
    pogoj dobave die Bezugsbedingung
    težave pri dobavi Lieferschwierigkeiten množina
    dobava takoj sofort lieferbar
    | ➞ → dobavni
  • dobrodôšel welcome

    dobrodôšel! (pozdrav) welcome!, glad to see you
    dobrodôšel zopet v Ljubljani! welcome back to Ljubljana
    dobrodôšel gost welcome guest
    bilo bi nad vse dobrodôšo... it would be most welcome (ali a most welcome step, innovation)...
  • dodatni mandat moški spol (mandat nad številom proporcionalnih mandatov) das Überhangmandat
  • dogajanj|e1 srednji spol (-a …) das Geschehen, -geschehen (dnevno Tagesgeschehen, glasbeno Musikgeschehen, svetovno Weltgeschehen, trenutno Gegenwartsgeschehen, vojno Kriegsgeschehen, zveličavno Heilsgeschehen, das Heilsereignis)
    figurativno biti vzvišen nad dogajanjem über den Dingen stehen