Franja

crypta -ae, f (gr. κρύπτη)

1. dolg hodnik, hodišče, pribežališče, zatočišče ob slabem vremenu ali vročini: Varr., Suet.

2. pokrit hodnik okrog dvorišč rimskih vil, obokana shramba (za živila): Vitr.

3. dolg in ozek podzemni obok, podmol, raka, rov, jama, prekop: Prud., Vulg., cr. Suburae Iuv. glavni prekop pod Suburo, podaljšek Vélike kloake (cloāca maxima), cr. Neapolitana Sen. ph., Petr. fr. neapeljski predor (pod skalami pri Neaplju).

4. dolg hlev za konje v cirkusu: Sid.

cunīculus -ī, m (najbrž iber.)

I. kunec, domači ali udomačeni zajec: Varr., Plin., mollior cuniculi capillo Cat., gaudet in effossis habitare cuniculis antris Mart. —

II.

1. nizek podzemeljski hodnik, podkop (kakršne delajo kunci), (pod)rov: Varr. idr., cuniculos agere ad aerarium Ci., omne genus cunuculorum apud eos notum atque usitatum est C., perpetuus cuniculus iter praebet in campos Cu.

2. occ.
a) arhit. jarek, prekop, vodotok: aqua per secretos cuniculos reddita Sen. ph., rivos cuniculis perducere Col., si aqua cuniculo veniet Plin.
b) rud. rov, rudniški rov, jama: Col., propter hoc (aurum) cuniculos egit Sen. ph., e cuniculis effossum sulphur Plin.
c) voj. arhit. podkop: Vell., Ps.-Q., Veg., in templum … per Gallorum cuniculum ascendit Ci., cuniculi moenibus appropinquant, aggerem cuniculis subtrahebant, cuniculis ad aggerem vineasque actis C., agere cuniculos Cu., agere cuniculum ab — ad (in rem) C., L., cuniculos maximo pondere saxis morari C. kopanje rovov … zadrževati, cuniculis venae fontis intercisae sunt atque aversae Hirt., cuniculis muros subrui iussit Cu., cuniculus militibus plenus L., c. apertus C. odkrit podkop (= katerega smer je mogoče ugotoviti), c. occultus L., cuniculi tecti Hirt.; kolekt.: cuniculo moenia suffodere L., urbem cuniculo capere Cu.; pren.: quae res aperte petebatur, ea nunc occulte cuniculis oppugnatur Ci.
č) zidan prekop, cev v pečinah, stenah idr.: longinquae fornacis c. Plin., cuniculus, per quem vapor trahitur (namreč v parnih kopelih) Ulp. (Dig.).

čùkur m (t. čukur) dial.
1. gl. učkur
2. jama, jarek, rov
3. votlina
4. mrtvaška jama, grobnica

dēfodiō -ere -fōdī -fossum

1. zakopa(va)ti, zagrebsti (zagrebati),
a) osebe: quae tanta necessitas hominem … defodit (pri rudarjenju) Sen. ph., in Germania defossi atque sub terra id opus agunt Plin.; poseb. mrtvece: hospitem necatum … in aedibus Pl., cadaver domi apud P. Sestium L.; žive osebe za pokoro: aliquem altā humo O., Graecum Graecamque boario in foro Plin.; z dvojnim acc., v pass. z dvojnim nom.: d. sororem vivam capite Val. Max., Corneliam Vestalium maximam (veliko svečenico) d. vivam Plin. iun., Minucia Vestalis … viva sub terram defossa L., nec (sacerdos) viva defodiatur humo O.
b) živali: animalia, quae semper defossa vivunt, ceu talpae Plin.
c) stvari zakopa(va)ti, skri(va)ti, zakri(va)ti: Lucr., Vitr., Plin. idr., d. aurum Ci., respondit coniector thensaurum defossum esse sub lecto Ci., penitus defossa talenta argenti V., signum … in terram defodi … ; ubi illud signum defossum erit, eo … L., defossus in agro stipes O., d. murices ferreos in terram Cu.; pren.: quidquid sub terra est, in apricum proferet aetas, defodiet condetque nitentia H., defodere se et abdere Sen. ph. zakopati in skriti se = v najnotranjejše sobe svoje hiše umakniti se, defossa eruere T.

2. (s prolept. obj.) skopa(va)ti, izkopa(va)ti, s kopanjem (izkopavanjem) narediti: argenti pondus et auri furtim defossā … deponere terrā H., d. domūs V., ipsi in defossis specubus … otia agunt V. ki so jih sami izkopali, d. siros (podzemeljske žitnice) Cu., scrobem Col., specus defossa Plin., d. lacum (bazen za pomorsko bitko) Suet.; subst. pt. pf. dēfossum -ī, n jama: Iul. Val.

delve [delv]

1. samostalnik
jama, jamica, guba; votlina, vdolbina

2. prehodni glagol
kopati, prekopati, izkopavati

3. neprehodni glagol
preiskovati
figurativno zatopiti se

dish¹ [diš] samostalnik
skleda, krožnik; jed
množina posode
arhaično skodelica
ameriško, pogovorno dekle; votlina, jama

to bave a hand in the dish biti v kaj zapleten
a dish of chat kramljanje
to lay a thing in s.o.'s dish dati komu kaj pod nos
standing dish običajna jed
dish of gossip kramljanje

dúpka ž
1. vdolbina: dupka od prozora
2. luknja: lisica kopa -u
3. jama

espelunca ženski spol votlina, jama

excavation [ekskəvéišən] samostalnik
izkopavanje; poglobitev; izkopina, kotanja, jama, votlina; predor

excavation [ɛkskavasjɔ̃] féminin izvotlitev, poglobitev, jama; izkopavanje (z bagrom)

falunière [-lünjɛr] féminin jama, kjer se koplje školjčna prst

fodīna -ae, f (fodere)

1. jama, rudnik: argenti Varr., Plin., Icti. srebrni rudnik, salis Vitr. solni rudnik, solina, auri, Plin., Icti. zlati rudnik.

2. kopanje: cuniculorum Amm.

formēlla f

1. pomanjš. od ➞ forma

2. arhit. kaseta; ploščica

3. briket

4. jama (za sajenje dreves)

fosa ženski spol grob, grobnica, grobišče; jama

fosa común masovni (skupinski) grob
fosa axilar pazduha
quien fosa cava, en ella caerá kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade
fosas nasales nosne jamice

fósă -e f luknja, odprtina, jama
□ fosă nazală nosnica

foso moški spol jama, jarek

irse al foso propasti (gledališka igra)

fōssa f

1. jarek, jama:
fossa di scolo odvodni jarek
fossa da letame gnojna jama
fossa settica septična jama, greznica
fossa di riparazione tehn. servisna jama
fossa dei serpenti pren. norišnica

2. jama, grob:
essere messo, calato nella fossa biti položen v grob
scavarsi la fossa con le proprie mani pren. sam sebi kopati jamo
essere coi piedi nella fossa, avere un piede nella fossa pren. biti z eno nogo v grobu

3. geol. jarek:
fosse oceaniche oceanski jarki

4. anat. vdolbina

fossa -ae, f (subst. pt. pf. glag. fodere)

1. jarek, rov: f. vastissima Ci., vallo et fossā cingere Ci., fossam ducere (izkopati) C., L., fossam obducere, praeducere C., deprimere (poglobiti) Hirt., facere, fodere L., percutere Plin. iun., fossas implere L.; pl. o enem jarku (glede na njegov obseg in različna mesta): Pompeiani … crates … propulerunt, ut fossas (jarek na več krajih) transcenderent C.; fossa Cluilia, gl. Cloelius.

2. occ.
a) jama, luknja: Auct. b. Afr., salso suffudit gurgite fossas Lucr., cruor in fossam confusus H., f. patula, sanguinis O., fossa fit ad solidum O., ut haesere caeno fossisque impedimenta T.
b) struga, pretočna struga, grapa, prekopa, potočina: implentur fossae V.
c) prekop, struga, kanal, vodotoč: navigabilis f. T., advecta fossā onera Plin. iun., inchoare fossam ab Averno Ostiam usque Suet. fossa Drusiāna T. = fossae Drusīnae Suet., (glede na pl. gl. zgoraj: ut fossas transcenderent) Druzov prekop.
č) brazda: humili designat moenia fossā V., facta vomere fossa O.

3. meton. mejni jarek, meja: Tert.

4. metaf. = zadnjica nečistnika, ki se pusti spolno zlorabiti: Iuv.

fosse [fos] féminin jama, luknja; grob; (fosse d'orchestre) théâtre prostor za orkester

fosse d'aisance greznica
fosse à chaux apnena jama, apnica
fosse collective, commune skupinski, množični grob
fosse nasale nosna jamica
fosse aux ordures, à fumier, à purin jama za smeti, gnoj, gnojnico
fosse aux lions, aux ours levji, medvedji obor (jama v živalskem vrtu)
fosse de saut (sport) jama (s peskom) za doskok
avoir pied dans la fosse, être au bord de la fosse biti z eno nogo v grobu
creuser sa propre fosse lasten grob si kopati
descendre dans la fosse aux lions (figuré) izpostaviti se veliki nevarnosti

fossiō -ōnis, f (fodere)

1. kopanje, prekopavanje, okopavanje: Col., Plin., Isid., agri Ci.

2. izkopavanje: puteorum Vitr.

3. meton. jama, luknja, rupa: Vitr.