Franja

re-charmīdō -āre (šalj. iz imena Charmidēs tvorjen glag.) „deharmidírati se“, „razharmídati se“ = rešiti (otresti, znebiti) se imena Harmid: nil agis: proin tute itidem ut charmidatus es, † rursum recharmida Pl.

Red Book [rédbuk] samostalnik
knjiga, ki vsebuje popis plemstva, imena plemičev
politika rdeča knjiga

returning-officer [ritə́:niŋɔ́fisə] samostalnik
parlament uslužbenec, ki vodi volitve in razglaša imena izbranih kandidatov; predsednik volilne komisije; skrutinator

re-valēscō -ere -uī (incoh. k valēre) zopet (znova, spet) ozdraveti, zopet (znova, spet) okrevati, zopet (znova, spet) si opomoči: Gell., Ambr. idr., ope quā revalescere possis O., interibi revalesco Ap.; metaf. zopet (znova, ponovno, spet) si opomoči, se utrditi, se okrepiti, priti (prihajati) do slovečega imena, zasloveti, zadobi(va)ti veljavo, pridobiti si veljavo, obveljati: Laodicea … revaluit T. je zopet vzcvetela, ut diplomata Othonis, quae neglegebantur, laetiore nuntio revalescerent T., revalescente rursus astutiā Ap., iterum respiravi et revalui Fr.

riabilitazione f

1. rehabilitacija, rehabilitiranje (tudi pren.); postavitev v prejšnje stanje; ponovna pridobitev, povrnitev dobrega imena, izgubljenih pravic; ponovna usposobitev za delo

2. pravo rehabilitacija:
riabilitazione del condannato rehabilitacija obsojenca

testadura, testaferro moški spol slamnati mož, posojevalec imena

tri-nōminis -e (trēs in nōmen) triimen(ski) (troimen(ski)), tri imena imajoč: Hierosolyma (Jebus, Salem, Jeruzalem): Hier.

unchristened [ʌnkrísənd] pridevnik
nekrščen; brez imena

Acherōn -ontis, acc. -onta in -ontem, m (Ἀχέρων) Aheront,

1. epirska reka (Gurla), ki teče skozi Aheruzijsko močvirje in se izliva v Jonsko morje: L., Plin.

2. brutijska reka (Macone, po drugih Lesse): Plin., Iust. Soobl. Acheros: L.

3. reka in močvirje v Bitiniji: Val. Fl.

4. mitična podzemeljska reka (po Acheron 1.), čez katero so morale sence umrlih: qui fluere apud inferos dicuntur, Acheron, Cocytus, Styx, Phlegeton Ci., via Tartarei quae fert Acherontis ad undas V., strepitus Acherontis avari V.; met. podzemlje: perrupit Acheronta Herculeus labor H., fugere Acheronta H., Acheronta movebo V. podzemeljske sile (oblasti). Od tod adj. Acherontēus 3 (Ἀχερόντειος) aherontski: Cl.; Acherontius 3 aherontski Serv.; Acheronticus 3 aherontski: Prud., Arn. — Star. lat. obl. za podzemeljski Aheront je Acherūns -untis, acc. -untem in (pri Lucr.) -unta, m (kot podzemlje tudi, toda redko, f) Aherunt (kot reka in podzemlje): nulla adaeque est Acheruns Pl., abire ad Acheruntem sine viatico Pl., ab Acherunte redimere N. iz podzemlja rešiti, ex Acherunte excitare Ci.; sicer se sklada (v pomenu "podzemlje") tudi kakor mestna imena: advenio Acherunte Enn. ap. Ci., praemittere aliquem Acheruntem prius Pl., quoniam Acheruntest (= Acherunte est) mortuorum Pl., quaecumque Acherunte profundo prodita sunt esse Lucr.; loc.: Acheruntī v podzemlju: Enn. fr., Pl., Ci., N., Lucr.; pren.: Acheruntis ostium Pl. vhod v podzemlje, "peklenska vrata" = smrdljiv kraj; prim.: ex ostio altae Acheruntis Poeta ap. Ci., Acheruntis pabulum Pl. za pekel goden človek (o nekem izprijencu), Acheruns ulmorum Pl. peklensko žrelo za šibe, šalj. o sužnju, ki se ga pogosto šiba. Od tod

1. adj. Acherunticus 3 aheruntski, podzemeljski: regiones Pl., senex Pl. goden za Aherunt (smrt); Acherūsius, star. Acherūnsius 3 (Ἀχερούσιος)
a) Aheruntov, aheruntski: Acherusia aqua L.
b) podzemeljski: Acherunsia templa Orci ... Enn. ap. Varr. et ap. Lucr., vita Lucr. žalostno, bridko.

2. subst. Acheruntīnī (Acherontīnī) -ōrum, m Aherontovci, mestna občina v Brutiju, blizu reke Aheronta: Plin.

Opomba: V jambskem in trohejskem ritmu je prvi zlog besede Acheruns pri starejših pesnikih (poseb. pri Pl.) večinoma dolg, v epskih pesmih kratek.

adoptiō -ōnis, f (*adopiō -ere; prim. optō)

1. posinovljenje, posvojitev, redkeje povnučitev takih, ki še niso sui iuris (= ki so še pod očetovsko oblastjo), in takih, ki so že sui iuris. Pri prvih se je izvajala posvojitev (adoptio v pravem, ožjem pomenu) na podlagi navidezne kupčije ob navzočnosti petih prič in na podlagi na tej kupčiji slonečega pravnega postopka pred pretorjem ali kakim drugim oblastnikom; pri drugih pa (adoptio v širšem pomenu, sicer imenovana arrogatio) na podlagi kurijskega zakona (lex curiata) pred kurijskimi komicijami (comitia curiata) ali (pozneje) pred osebami, ki so jih zastopale: L., Vell., Q., Suet., Gell., Icti., quod est ... ius adoptionis? nempe, ut is adoptet, qui neque procreare iam liberos possit et, quom potuerit, sit expertus Ci., emancipare filium alicui in adoptionem Ci., ascire aliquem in (per) adoptionem T., pro rostris adoptionem nuncupare T., adoptio in Domitianum (Domicijanu) auctoritate Pallantis festinatur T. Posinovljenci so prevzeli ime posinovitelja, poleg tega so imeli še agnomen iz prejšnjega rodovnega imena. Tako npr. poznejši cesar Avgust, ki se je kot otrok imenoval C. Octavius Thurinus, kot Cezarjev posinovljenec pa C. Iulius Caesar Octavianus; prim.: P. Cornelius Scipio Aemilianus = posinovljenec Publija Kornelija Scipiona (sina starejšega Scipiona Afričana), sin Emilija (Pavla). Od Cezarja naprej je bila v navadi tudi adoptio per testamentum posvojitev z oporoko, pravzaprav le postavitev dediča s pogojem, da ta z dediščino sprejme tudi ime umrlega: Ci., N., Suet.

2. pren.
a) cepljenje dreves: Plin.
b) vstavljanje novega čebeljega roja: Col.

aedēs, star. aedis, -is, f (gr. αἴθω gorim, αἶθος požar, ogenj, lat. aestus, aestuare, aestas, aedilis; aedes torej = [domače] ognjišče)

I. sg.

1. božji hram, božja hiša, svetišče (nav. s pristavkom imena božanstva ali atrib. sacra): hesterno die ... senatum in aedem lovis Statoris vocavi Ci., Athenis audistis ex aede Minervae grande pondus auri ablatum Ci., aedis Iovi Feretrii amplificata L., aedis lovis Feretrii in Capitolio N., aedes sacra Ci.; v pl. skoraj vedno s pristavkom deorum ali z imenom božanstva, ki mu je določeno svetišče posvečeno, ali z atrib. sacrae (taki pristavki so potrebni, ker je pl. aedes sicer = hiša = več sob): aedes deorum H., Suet., aedes deûm T., duae aedes, Fortunae et Martis L., in ea sunt aedes sacrae complures Ci.; prim.: consecrabantur aedes non privatorum domicilia, sed quae sacrae nominantur Ci.; sg. in pl. ti besedi sta le takrat brez vsakega pristavka, kadar je pomen „božji hram“ ali „božji hrami“ razumljiv iz zveze besed: ea causa fuit huius aedis (sc. Honoris) dedicandae Ci., haec ego ludo, quae neque in aede (najbrž palatinskega Apolona, kjer so se javno brale pesmi) sonent certantia iudice Tarpa H., Capitolii fastigium et ceterarum aedium non venustas, sed ... Ci. Včasih si je aedes potrebno vstaviti v mislih: ventum erat ad Vestae (sc. aedem) H. Pren.: aedes aurata Suet. v obliki svetišča postavljena, z zlatom okrašena zgradba, pod katero je bilo izpostavljeno truplo mrtvega Cezarja, mrtvaški oder.

2. occ.
a) soba: aedis nobis area est, auceps sum ego Pl., te ... Glycerae decoram transfer in aedem H., excubabant ... proximi foribus aedis, in qua rex vescebatur Cu.; v pl.: insectatur omnes domi per aedes Pl., domus ... totis vomit aedibus undam V.
b) hiša: Antonin. in Cod. I.

— II. kot pl. tantum

1. skupek več sob = hiša, hram: Pl., V., Tib. idr., unae aedes Ter., binae aedes Icti., qui aedes sacras et privatas procuraret Varr., dii ex suis templis in eius aedes immigrare voluerunt Ci., quae aedes aedificiaque intra fines regni Antiochi sunt L., limina aedium Cu.

2. met. (= domus) hiša, tj. hišni prebivalci, rodbina: ut ego hisce suffringam talos totis aedibus Pl., (h)ercle (h)as sustollat aedis in crucem Pl.

3. pren.
a) panj, ulj: (apes) intus clausis cunctantur in aedibus V.
b) aedes aurium sobe ušes = ušesa: fac, sis, vacivas ... aedis aurium, mea ut migrare dieta possint Pl.

aeternitās -ātis, f (aeternus)

1. večnost: tempus et pars quaedam aeternitatis Ci., fuit quaedam ab infinito tempore aeternitas Ci., ex (omni) aeternitate Ci. od vekomaj, ad memoriam aeternitatis Ci. v večni spomin, in perpetuas aeternitates Vulg. na vse veke; hiperbola: vitam tuam ipsa aeternitas tuebitur Ci.

2. neminljivost, neumrljivost, nesmrtnost: aet. animorum Ci. ali aet. animarum Sen. ph., aet. cedri materiae Plin., imperii Suet.; occ.
a) nesmrtnost = večni spomin, ovekovečenje: mihi populus Rom .... aeternitatem immortalitatemque donavit Ci., mortales aeternitate donare Plin., aliquem aeternitati mandare Plin. iun. ovekovečiti koga, cupido aeternitatis perpetuaeque famae Suet., opus aeternitate tua dignum Plin. iun. tvojega nesmrtega imena.
b) rogatus ... per aeternitatem tuam salutemque Plin. iun. na tvojo večno blaginjo.
c) naslov cesarjev: aeternitas mea, nostra, vestra pozni Icti. Moja, Naša, Vaša Večnost.

anagram samostalnik
(premetanka črk) ▸ anagrammaSopomenke: premetanka
Povezane iztočnice: logogrifni anagram

antonomasia -ae, f (gr. ἀντονομασία) zamenjava, antonomazija, govorna podoba = zamenjava lastnega imena s kakim epitetom, patronimom ali apelativom in obratno (npr. eversor Carthaginis nam. Scipio, Atrides nam Agamemnon, Antiphates nam. tyrannus idr.): Q. in slovničarji. Od tod adj. antonomasīvus 3 ki spada k zamenjavi (antonomaziji), ki tvori antonomazijo, antonomazijski: Serv.

ās, assis, gen. pl. assium (redko assum: Varr.) m (sor. z āssis, āxis = deska, plošča, ās = „štirioglata kovinska ploščica“ po prvotni obliki tega kovanca)

1. celota kot denarna enota, rim. funt (= lībra = 0,327 kg), ki se je delil na 12 delov ali uncij (ūnciae). Od tod delna imena: ūncia = ¹/₁₂, sextāns = ²/₁₂ ali ¹/₆, quadrāns =³/₁₂ ali ¹/₄, triēns =⁴/₁₂ ali ¹/₃, quīncūnx (quīnque ūnciae) =⁵/₁₂, sēmis (= sēmi-ās) =⁶/₁₂ ali ¹/₂, septūnx = ⁷/₁₂, bēs =⁸/₁₂ ali ²/₃, dōdrāns = ⁹/₁₂ ali ³/₄, dēxtāns (iz *dēsextāns) =¹⁰/₁₂ ali ⁵/₆, deūnx (dē in ūncia = deest uncia) = ¹¹/₁₂: in haec solidi sexta (sc. pars) fac assis eat O. ¹/₆ funta = 2 unciji, heres ex asse Plin. iun. ali ex asse heres Q., Icti. dedič vsega, si mater te ex parte quarta scripsisset heredem, num queri posses? Plin. iun. ko bi ti bila mati volila le četrtino = dolžni del, in assem Col., Icti. = in asse Col. ali ex asse (naspr. ex parte) Col., Icti. docela, popolnoma.

2. as, najstarejša rim. denarna enota z 12-delno razdelitvijo, sprva = 1 funt bakra (ās lībrārius), t. j. 1 rim. funt težka bakrena šibika. Ko so l.268 začeli kovati srebrnike in je postal baker drobiž, se je asu znižala vrednost na šestino: assēs sextantāriī, l.217 na dvanajstino: assēs ūnciālēs, l.191 pa celo na štiriindvajsetino: assēs sēmiūnciālēs; pozneje je as še izgubljal vrednost (gl. sēstertius), tako da je v klas. dobi le še belič, bor: quod non opus est, asse carum est Ca. ap. Sen. Ph., as antiquus Varr., asse modium populo dare Ci. za as, po asu, assem sese negat daturum Ci. niti beliča, ad assem perdere omnia H. do zadnjega beliča, unius assis non umquam pretio pluris licuisse H., unius assis aestimare Cat. ali non assis facere Cat., Sen. ph. malo ceniti, vilem redigi ad assem H. vso vrednost izgubiti, assem habeas, assem valeas Petr. (prim.: „da človek toliko velja, kar plača“, Prešeren), ab asse crevit Petr. z malim je začel, assem para Plin. iun. imej as (belič) = kot plačilo za povestico, assem elephanto dare Augustus ap. Q. (namreč kot „napitnino“ za njegove umetelnosti), asses scortini (usnjeni) Suet. fr.

3. kot površinska mera oral, plug: Col., Plin.

4. kot dolžinska mera čevelj: Col.

5. pri matematikih, ki jim je število 6 popolno število (numerus perfectus, ker je 1 + 2 + 3 = 6), celota, sestoječa iz šestih delov: sextāns = ¹/₆, triēns =²/₆ ali ¹/₃, sēmissis =³/₆ ali ¹/₂, bēs = ⁴/₆ ali ²/₃, quīnārius = ⁵/₆: Vitr.

Attis -idis, acc. Attīn, m (Ἄττις, semit.) Atid, frigijski mladenič, Kibelin svečenik; ker je prelomil obljubo večne čistosti, ga je boginja Kibela kaznovala z blaznostjo, v kateri se je sam skopil: O., Cat., Pers., Sen. tr., Arn. — Soobl. Attīn -īnis, m (Ἄττιν) Atin: Macr.; (v rok. in star. izdajah tudi Atthis in Atys ali Attys, kar pa so druga imena).

Atys (Attys) -yos, acc. -yn, voc. -y, abl. -ye, m (Ἄτ(τ)υς) Atis,

1. Herkulov in Omfalin sin, oče Tirena (Tyrrhenus) in Lida (Lydus), praoče tirenskih in lidijskih kraljev: T.

2. Trojanec, baje praoče Acijevega rodu (gens Atia), iz katerega je bila Avgustova mati: V., L. Od tega imena je treba ločiti ime Attis (gl. Attis).

caecilia -ae, f

1. (iz caecus) cecilija, neke vrste kuščarica ali slepec: Col., P. Veg.

2. (okr. Plinijevega imena „ Caeciliana lactuca“) cecilija, neka ločika: Col. poet.

citō -āre -āvī -ātum (citus)

1. (za)gibati, zagnati, pognati, goniti: alumen... dentem citat Cels. omaje, zrahlja, medicamentum, quod humorem illuc citat Cels. ki bolezenske sokove tja prežene, odvaja.

2.
a) medic. v telesu kaj vzbuditi (vzbujati), povzročiti (povzročati), pospešiti (pospeševati): pituitam, pus, sanguinem (krvavenje), urinam (izločanje seča) Cels., alvum (drisko) Col.; pren.: isque (animi) motus aut boni aut mali opinione citatur Ci. se vzbudi, Paeanem aut Nomionem c. Ci., ab ovo usque ad mala citaret „Io Bacche!“ H. bi venomer klical..., glas... povzdigoval, omnibus risum c. Lamp.
b) agr. rast čemu pospešiti (pospeševati), kaj (vz)gojiti (vzgajati): radices, palmitem, virgam e duro Col.

3. occ.
a) z glasom (po)klicati, poz(i)vati: Lucr., Sil., Stat., Front., Graeci, qui hoc anapesto citantur Ci., aliquem nominatim c. Cu. po imenu = mancipia ergastuli quotidie per nomina c. Col. ali ad nomen citari Sen. ph., sensi noto me quater ore citari O., citari... numina magna Iovis O. sem poklical na pomoč, c. deum ad suum munus Cat., rogitare citatos nautas Pr., victorem Olympiae citari N. kot zmagovalec biti poklican, da sprejme venec; (o konzulu) poz(i)vati senatorje, da povedo svoje mnenje: haec illi, quo quisque ordine citabantur Plin. iun.
b) (po)vabiti, poz(i)vati, (po)klicati pred koga ali kam α) senat(orje) k seji: patres in curiam citari iussit L., citati non conveniebant L., lex a sexagesimo anno senatorem non citat Sen. ph.; vojskovodje k zboru: cum praeco, exceptis qui nominatim citarentur, adire (regiam) prohiberet Cu. β) državljane k volitvam: in campo Martio centuriatim populum citare L. γ) viteze in cenzorje k cenzusu ali po njem: senio insignibus permisit, praemisso in ordine equo, ad respondendum, quotiens citarentur, pedibus venire Suet., cum praeco cunctaretur citare ipsum censorem „cita“, inquit Nero, „M. Livium“ L. δ) državljane vojaške obveznike k popisovanju (konskripciji) ali prisegi na zastavo: Varr. ap. Non., Val. Max., citati milites nominatim apud tribunos in verba P. Scipionis iuraverunt L., nec citatus in tribu civis respondisset L., tribus urbanas ad sacramentum c. Suet.
c) (pred sodišče) (po)klicati (poz[i]vati) sodnika, tožnika, obtoženca, pričo: Pl., Q., Fl., Icti., si Lysiades citatus iudex non responderit excuseturque Ci., citat accusatorem; citatus accusator nescio quo casu non respondit Ci. ni prišel, citatur reus: causa agitur Syracusis Ci., tota denique rea citaretur Etruria Ci., canes citati non respondent Ph., citari ad causam dicendam Suet., in hanc rem te, Naevi, testem citabo Ci. se bom nate skliceval, praeconis audita vox citantis nomina damnatorum L. ki je klical imena obtožencev = ki je klical obtožence pred sodišče; od tod citare aliquem koga (ob)tožiti: Vitr., ubi tu es, qui me libello Venerio citavisti? Pl.; z objektnim gen.: capitis citari Ci. na smrt obsojen biti; pren.: in hanc rem testem totam Siciliam citabo Ci., magistratuum libros linteos auctores citare L. sklicevati se na knjige, c. poëtas ad testimonium Petr., ne proditi mysterii reus a philosophis citaretur Lact., citavere nefas leges Fl. — Od tod adj. pt. pf. citātus 3 pognan, pospešen, od tod

1. hiter, nagel, uren: Rhenus per fines Treverorum citatus fertur C. teče deroč, dere, ferunt citati signa L., imbribus continuis citatior solito amnis L. nenavadno deroča, citato gradu Cu., Iust. s pospešenimi koraki, equo citato C., L. ali equis citatis L. v diru, skokoma, citato agmine iter ingredi L. v hitrih pohodih (marših), citatiore agmine L., quam citatissimo poterant agmine L. v kar najhitrejšem pohodu.

2. occ.
a) ret. (o govoru in govorniku) hiter, vzburjen, buren, živahen: pronuntiatio citata Q., Roscius citatior, Aesopus gravior fuit Q., soni tum placidi, tum citati Gell.
b) medic. hiter, nagel: pulsus arteriarum aut citatus aut tardus Plin., alvus citatior Plin.

Clupea (Clypea) -ae, f: Enn. ap. Ap., C., L., Auct. b. Afr., Lucan., Mel., Plin., Fl. ali Clupeae (Clypeae) -ārum, f: C., L., Auct. b. Afr. (prevod gr. imena Ἀσπίς = clupeus ščit) Klupeja (Klipeja) ali Klupeje (Klipeje), predgorje in mesto v Bizakiju vzhodno od Kartagine. Imenovano tudi Aspis: in clipei speciem curvatis turribus, Aspis Sil.