Franja

dolar samostalnik
(valuta) ▸ dollárNjihovi zaslužki se gibljejo od 32 milijonov ameriških dolarjev do 13 milijonov. ▸ A bevételük 32 millió és 13 millió dollár között mozog.
Dolar je na tedenski ravni v primerjavi z evrom zdrsnil za odstotek. ▸ A dollár heti szinten egy százalékkal gyengült az euróhoz képest.
Cene nafte so izražene v dolarjih. ▸ Az olajárak dollárban vannak kifejezve. / Az olajárak dollárban vannak megadva.
Cenejši dolar pa običajno pomeni, da se cena zlata, izražena v dolarjih, zviša. ▸ Az olcsóbb dollár általában azt jelenti, hogy az arany dollárban kifejezett ára nő.
Sopomenke: ameriški dolar

duumvir, starejše duovir, -virī, m (duo in vir), prvotno le gen. pl. duum virum; pozneje je iz te oblike nastal nom. sg. (singulativ) duumvir in nom. pl. duumviri poleg starejšega duoviri (v najboljših rokopisih II vir, II viri; prim. triumvir) „dvomož“, duumvir, večinoma v pl. duumvirī ali duovirī „dvomoža“, duumvira, duovira, poverjenika za posebne posle.

I. v Rimu

1. duumviri perduellionis preiskovalna sodnika za veleizdajo, v starejšem obdobju za vsak primer posebej izvoljena od kralja ali ljudstva: Ci. (Pro C. Rabirio IV, 12), L. (I, 26, 5; VI, 20, 12).

2. duumviri sacrorum ali sacris faciundis poverjeništvo za varovanje sibilinskih knjig: L. (III, 10, 7; V, 13, 6); pozneje je bilo v tej službi 10 mož: decemviri sacrorum L. (XXII, 10, 9), po Suli pa celo 15: quindecemviri Lact.

3. duumviri aedi faciendae ali locandae ali dedicandae v tributskih komicijah izvoljeni stavbni odbor, ki je skrbel za gradnjo, oddajo gradnje ali posvetitev kakega svetišča: L. (VII, 28, 5; XXII, 33, 8); v sg.: L. (II, 42, 5; XXXV, 41, 8; XL, 34, 5).

4. duumviri navales v tributskih komicijah izvoljena poverjenika za opremo in vodstvo vojnega ladjevja: L. (IX, 30, 4; XL, 18, 8; XLI, 1, 3); v sg.: duumvir navalis L. (XL, 42, 8; XLI, 1, 2) duumvir za opremo vojnega ladjevja.

— II. zunaj Rima: duumviri municipiorum podeželska župana, večinoma za eno leto v rimskih municipijih in naselbinah med starešinstvom (decuriones) izvoljena oblastnika, nadzornika mestne uprave, načelnika starešinstva in vrhovna mestna sodnika: Ci. (De lege agraria II, 34, 93), C. (De bello civ. I, 30, 1).

Fērōnia -ae, f (-e- le v gr. transkripciji; prvotno boginja etruščanskega plemena, prim. etr.-lat. ime Ferennius, Feronius = etr. ferine; njen sin je pri Verg. Aen. 8, 563 Herulus, Erulus iz etr. *ferle, *herle) Ferónija, staroitalska boginja zemlje (in rodovitnosti) ter smrti. častili so jo predvsem:

1. v svetem logu (Feroniae lucus) v etruščanskem mestu Kapeni (Capena) pod goro Sorakte, kjer so bili ob njenih praznikih tudi semnji: L., Sil.

2. v svetem logu (Feroniae lucus) pri Taracini v Laciju, kjer je bil poseben obred pri osvoboditvi sužnjev: V., H., T., ut libertinae pecuniam conferrent, quo Feroniae donum daretur L.

fluvius -iī, m (fluere)

1. tekoča voda, živa voda: Plin. deinde satis fluvium inducit V. napelje vodo na setev, fluvios praebere recentes V., secant herbas fluviosque ministrant V., purgatura malum fluvio vivente soporem Stat.

2. reka: Pl., Enn., Suet., Eutr. idr. fl. Rubico, Hypanis fl. Ci., fl. Albula L., in freta dum fluvii current V. Pooseb. = rečni bog: corniger … Fluvius V.

3. le pesn. = tok: fluvio secundo V. s tokom.

Opomba: Gen. pl. tudi fluviûm: Val. Fl.; voc. sg. Fluvius: V. (Aen. 8, 77), fluvie po: Serv. (neizpričano).

fornix -icis, m (prim. fīrmus, ferē, frētus)

1. oblok, svod, lok, pri pesnikih v tem splošnem pomenu: fornices caeli Enn. ap. Varr. nebesni oblok (svod), alti fornices saxi V. oblokana duplina (špilja); sicer večinoma kot zidarski t. t.: f. parietis Ci., camera lapideis fornicibus vincta S. kamenit svod, pilis pontis fornices imponere L. mostne obloke, „okna“, fornices aedificiorum Plin.

2. occ.
a) svodni oblok, obokan dohod: duos fornices in foro boario fecit L.
b) slavolok: Verris fornix in foro Syracusis est Ci., Fabium (Fabianum, Fabii) ad fornicem Ci. pri Fabijevem slavoloku (gl. Fabius 10).
c) krita pot: L. (44, 11, 5 in 8).
č) obokana vrata za udar na sovražnika: fornices in muro erant apti ad excurrendum L.
d) podzemeljska votlina kot javna hiša (hotnišnica), kletna beznica: H., Sen. ph., Petr., Iuv., Mart., Isid.; metaf. o moškem, ki se predaja v nečistovanje: Suet.

fragor² -ōris, m (prim. gr. σφάραγος šum, hrup, σφαραγέομαι prasketam, sikam)

1. hreščanje, prasketanje, pokanje, bobnenje, treskanje, šumenje, ropot, hrup, hrušč: (nubes) perterricrepo sonitu dat scissa fragorem Lucr., dant sonitum frondes ramique fragorem Lucr., saepe geli multus fragor … in magnis sonitum dat nubibus alte Lucr., pelagi cecidit fragor V., subitoque fragore intonuit laevum V., aridus altis montibus audiri fragor V., fr. stagni Averni V. podzemeljsko bobnenje, fr. aethera complet V. rožljanje orožja, in tectis praecipuus fr. V. tožeče (žalostno) vpitje, fr. tectorum, quae diruebantur L., nec sinit audiri vocem fragor aequoris ullam O., caeli fr. Cu. utrgan oblak, caelestis fr. Q. grom, aquae … cum fragore labentes Sen. ph., Nilus … fragore auditum accolis aufert Plin., vastus fragor circa mare Plin. iun.; pren.: terra … quasi fragore quodam et sonitu ipso ante denuntiat Ci.

2. occ.
a) glasna pohvala (s ploskanjem): Q. (8, 3, 3)
b) govorica, glas: regem fragor per moenia differt mille ciere manus Val. Fl.

frāter, frātris, m (prim. osk. fratrúm = umbr. fratrum, fratrom = lat. fratrum, gr. φράτηρ, φράτωρ član fratrije (bratovščine), sl. brat = got. brōthar = strvnem. bruoder = nem. Bruder = ang. brother)

1. brat: frater cum sorore cubitavit Ci., uxoris frater Ci., Suet. svak, ženin brat, uxor fratris L. svakinja, bratova žena (jetrva), fratris filia Sen. ph. nečakinja, fratres cum fratribus C., consulis frater matre eadem genitus L. rodni brat, geminus fr. Pl., Pers. brat dvojček, gemini fratres Ci., V., L., O., Suet. ali fratres gemini Ci., H. = fratres gemelli O. brata dvojčka; occ. = Dioskura O. = dii fratres Suet., trigemini fratres L. bratje trojčki, germani fratres Pl., Ci., L. prava (rodna) brata, pravi (rodni) bratje, fratres uterini Cod. I. rodni bratje po eni materi; tudi o živalih: Cyprio velox cum fratre Lycisce O.; o rečeh: positi ex ordine fratres O. knjige enega (istega) pisca.

2. v pl.
a) sorojenci, bratje: fratres Aetnaei V. = Kiklopi, fratres coniurati V. = Giganti.
b) brat in sestra, bratje in sestre: Eutr., Icti., fratrum non incestus, sed incustoditus amor T. (o Silanu in njegovi sestri Kalvini).

3.
a) bratranec, bratič; s celotnim izrazom: frater patruelis „brat po stricu“, torej sin očetovega brata: frater patruelis et socer, F. Torquatus Ci., L. Cicero frater noster, cognatione patruelis, amore germanus Ci.; potem v povezavi samo frater: Iust., heredem Cn. Magium fratrem reliquit A. Aurius Ci., (Achilles) frater erat: fraterna peto O. (prim. O. Heroid. 8, 28), fratris cari flebile discidium Cat., Cotye fratre interfecto T., quas (insidias) Gotarzes fratri patefecit T.
b) (krvni) sorodnik sploh: Metellus frater inimici (Clodii) Ci. (bratranec po materi), agitans discordia fratres V., perfusi sanguine fratrum V., et sceleris pudet fratrumque H., Numida gratias de fratris (svakovega) filio remisso agit L., Suessiones fratres consanguineique Remorum C.

4.
a) kot ljubkovalna beseda (bratovski) prijatelj, bratec: volo, mi frater, fraterculo tuo credas Timarchides ap. Ci. (Orat. in Verrem 3, 66, 155), „frater“, „pater“ adde; ut cuique est actus, ita quemque facetus adopta H., vis, frater, ab ipsis ilibus? Iuv.; o ljubimcu: Tib., Mart., cum istius mulieris viro — fratre volui dicere Ci.; o živalih: salve frater (tako pravi osel merjascu pri Ph.).
b) brat kot jur.(držpr.) častni naslov, zavezni brat, pobratim: non modo hostes, sed etiam fratres nostri Aedui Ci., Aedui fratres consanguineique nostri saepenumero a senatu appellati Ci.,
c) kot nom. propr. Fratres Bratje, ime gora v Mavretaniji zaradi njihove medsebojne podobnosti: Mel., Plin.

furnus (stlat. fornus: Varr. ap. Non.) -ī, m (prim. formus in fornāx)

1. peč, poseb. krušna peč, pečnica: Pl., Plin., Pall., Fest., qui frigus collegit furnos et balnea laudat H. = tople (gorke) sobe, furnis forrebant farra coloni O., calet tamquam furnus Petr. vroče je kakor peč, furnos conducere Iuv. pekarn(ic)o v zakup vzeti; furnus = pekarn(ic)a kot kraj, kjer so se shajali na cesti zmrzujoči reveži in brezposelni ter si pripovedovali novice: H. (Sat. 1, 8, 37; Ep. 1, 11, 13).

2. razbelnica (= razbeljena peč) v topilnici: Vitr.

glás (zvok) voice, sound, noise; (novica, vest) news, tidings pl, message; (sloves) fame, reputation, repute, renown; (pri volitvah) vote; (volilna pravica) franchise, suffrage, right to vote

na ves glás at the top of one's voice
s preroškim glásom with the voice of a prophet, in a prophetic voice
glás ljudstva public opinion, vox populi
glás vesti the voice of conscience, pesniško the still (ali small) voice
glás vpijočega v puščavi the voice of one crying in the wilderness
glásovi za in proti the ayes and the noes
s 400 glásovi proti 0 by 400 votes to nil
dober glás (sloves) reputation, good fame, repute, renown
na dobrem glásu well reputed, reputable
slab glás (sloves) ill repute, bad name, bad reputation, notoriety
na slabem glásu in bad odour, regarded unfavourably, notorious
nabiranje glásov pred volitvami canvassing
odločilni glás casting vote
srebrni glás zvona the silver voice of the bell
svetovnega glásu world-famous
socialistični glási (pri volitvah) the Socialist vote
večina 50 glásov a majority of 50 votes
višina glásu pitch
biti na dobrem glásu to be well regarded, to have a good reputation
dati svoj (volilni) glás za to vote for
dal vam bom svoj glás I will give you my vote
predlog je dobil malo glásov the proposal was poorly supported
dobiti večino glásov to win a majority, to top the poll
govoriti na glás to speak in a loud voice
ni na najboljšem glásu he has a rather poor reputation
dobil, dosegel je večino 30 glásov he gained a majority of 30 votes
ona ima lep glás she has a fine voice
nimam glásu (vesti) od njega I have not heard from him
imeti posvetovalen glás to have a consultative voice; to have a merely advisory capacity
poslušati glás prijatelja to listen to the voice of a friend
prešteti (volilne) glásove to count the votes
povzdigniti svoj glás to raise one's voice; to make oneself heard
pridobiti si dober glás to earn (ali to win) a good reputation
spoznal sem jo po glásu I knew her by her voice
slišijo se glásovi, da..., glás gre, da... it is rumoured that...
biti poražen z 10 glásovi proti 8 (z 10 proti 0) to be defeated by 10 votes to 8 (by 10 votes to nil)
ubogati glás svojega vodje to obey the orders of one's leader
njegov glás je utonil v hrušču his voice was drowned by the noise
uživati dober glás to enjoy a first-rate (ali a good) reputation
zakričati, zavpiti na ves glás to shout at the top of one's voice

gledalíšče theatre; playhouse; stage; the boards pl

eksperimentalno gledalíšče experimental theatre
amatersko gledalíšče amateur theatre
v gledalíšču at the theatre
dramsko gledalíšče playhouse
lutkovno gledalíšče puppet theatre, (angleška verzija »Polišinela« za otroke) Punch and Judy show
operno gledalíšče opera house
repertoarno gledalíšče repertory theatre
polno, zasedeno gledalíšče a full house
nabito polno gledalíšče packed house
obiskovalec, -lka gledalíšča theatregoer
obiskovanje gledalíšča theatregoing
gledalíšče na prostem open-air theatre
biti pri gledalíšču to be on the stage
iti h gledalíšču to go on the stage
gledalíšče se prične ob 8. uri the performance begins at 8 o'clock
igrati pred praznim gledalíščem to play to empty houses
gledalíšče je bilo na pol prazno the house was poorly attended (ali half empty)

half³ [ha:f, hæf] prislov
pol, na pol; precej; skoraj

not half kar se da, strašno
pogovorno not half bad precej dobro
not half big enough sploh ne, še zdaleč ne
not half good enough for še zdaleč ne dovolj dobro za
not half long enough mnogo prekratek
I don't half like it tega sploh ne maram
do you like whisky? Oh, not half! imate radi viski? Pa še kako!
half as much (ali many) again za polovico več
I half wish skoraj želim
he didn't half swear kar dobro je preklinjal
navtika east half-south 5 5/8 stopinj jugovzhodno

heute danes, heute früh/[abend] Abend danes zjutraj/zvečer; heute früh davi; heute [abend] Abend drevi; heute nacht nocoj; heute vor (8) Tagen pred (osmimi) dnevi; heute über (3) Tage čez tri dni; von heute današnji, figurativ sodoben; von heute auf morgen čez noč; heute mir, morgen dir danes meni, jutri tebi; von/ab heute, von heute an od danes naprej; auf heute ist anberaumt za danes je napovedan (sestanek itn.)

hippacē -ēs, f (gr. ἱππάκη)

1. kobilji sir: Plin.

2. konjsko sirišče, sirilo: equi coagulum, quod aliqui hippacen appellant Plin.; zmotno kot rastlina: Plin. (25, 8, 44).

hīr, pri gramatikih (večinoma v obl.) īr, (h)īris, (h)īrris, zdaj m, zdaj n, pa tudi indecl. (izpos. iz gr. χείρ ali vsaj sor. s to besedo) roka, dlan, šapa: Luc. ap. Ci. (De finib. 2, 8, 23) (?), Prob., Char., Prisc.

Hirtius 3 Hírtij(ev), ime rim. plebejskega rodú, poseb. A. Hirtius Avel Hirtij, Cezarjev prijatelj in podpoveljnik, spisal 8. knjigo Cezarjeve „Galske vojne“, padel v bitki pri Mutini l. 43: Varr. ap. Arn., Ci., Q. Ci. in Ci. ep., Q., Suet. Od tod adj.

1. Hirtiānus 3 Hirtijev: ius (omaka) Ci. ep.

2. Hirtīnus 3 Hirtijev: proelium (pri Mutini): Asinius Pollio in Ci. ep.

Horātius 3 Horácij(ev), ime starega patricijskega rimskega rodu, poseb.

1. Horatii Horaciji, rimski trojčki, sinovi Publija Horacija, ki so ob kralju Tulu Hostiliju premagali albske trojčke Kuriacije (Cūriātiī): Ci., L., Val. Max., njihova sestra Horātia -ae, f Horácija: L.

2. M. Horatius Pulvillus Mark Horacij Pulvil, prvi rimski konzul (l. 509): L.

3. P. Horatius Cocles Publij Horacij Kokles (Enooki), brat prej imenovanega, je junaško branil leseni most pred Etruščani pod njihovim kra-ljem Porseno: Ci., L., O., Plin.

4. M. Horatius Barbātus (Bradač), nasprotnik decemvirov, konzul l. 449; s tovarišem v konzulatu Valerijem Publikolo je (l. 449) sprožil znane leges Valeriae Horatiae (ut, quod tributim plebes iussisset, populum teneret): L.

5. Q. Horatius Flaccus Kvint Horacij Flak, sin osvobojenca (najbrž iz Horacijevega tribusa), roj. v Venuziji ob lukan(ij)sko-apul(ij)ski meji 8. dec. l. 65, umrl 27. nov. l. 8 v Rimu, eden najznamenitejših rimskih lirikov in satirikov, zelo spoštovan zaradi svojega poštenega značaja; zato ga je Mecenat izredno cenil ter mu podaril podeželsko posestvo: O., Q., Iuv., pri Lact. imenovan le Flaccus Od tod adj. Horātiānus 3 Horacijev (= pesnika Horacija): Hor. ille Atabulus Gell. (prim. Hor. Sat. 1, 5, 78).

*huit [ɥit] adjectif osem

le huit mai osmi maj
Charles VIII [huit] Karel VIII
en huit v 8 dneh, v enem tednu
d'aujourd'hui en, de lundi en huit danes teden, v ponedeljek teden
d'ici, dans les huit jours v 8 dneh
tous les huit jours vsakih 8 dni
il y a huit jours pred 8 dnevi, pred enim tednom
barbe féminin de huit jours bodljikasta brada
journée féminin de huit heures osemurni delavnik
un huit mal fait slabo narejena osmica

ī-dem, ea-dem, i-dem (iz is, ea, id in dem; gl. dē) isti, tisti, prav ta, prav tisti,

1. kot adj.: erat semper idem vultus Socratis Ci., isdem (= iisdem) ineptiis Ci., quam (sphaeram) ab eodem Archimede factam posuerat in templo Virtutis Marcellus idem Ci., eodem die, eādem de causa C., idem animus V. enak; pri pron.: at ego faciam tu idem ut aliter praedices Pl., videamus, quid idem iste dixerit Ci., deinde ego idem confirmo Ci., eadem ista omnia comprimentur Ci., quod idem iste Mithridates initio belli Asiatici docuit Ci., cedo nunc eiusdem illius inimici mei de me eodem … in campo … contionem Ci., Phoebus distat ĭdem (acc.) utrāque terrā O. za isto razdaljo, tum vero ille idem ex Hispania amicus Plin. iun. Pogosto v zvezi z unus = eden in isti: uno eodemque tempore Ci., esse uno eodemque statu Ci., uno eodemque igni V.

2. kot subst.: verum eadem si idem mihi purgas, patiunda sunt Pl., amicus est tamquam alter idem Ci. drugi jaz, at idem non adfuit Ci., nolumus eundem excellere pluribus rebus Ci. eden in isti, cum convenissent iidem, qui solebant Ci., idem velle atque idem nolle, ea demum firma amicitia est S., quos omnīs eadem cupere, eadem odisse, eadem metuere in unum coēgit S.; s partitivnim gen.: idem iuris Ci. isto pravo, ista pravica, tibi idem consilii do Ci. ep., idem audaciae T. prav tolikšna drznost, idem operis Lact., eodem loci Ci., T. na istem mestu.

3. idem, poudarjajoč istovetnost subjekta, se lahko pogosto sloveni s tudi, obenem, hkrati, prav tako: ex quo efficitur, ut quidquid honestum sit, idem sit utile Ci., Crassus eloquens fuit idemque iuris peritus Ci., avunculus meus, vir innocentissimus idemque doctissimus Ci., viros fortes et magnanimos eosdem bonos et simplices esse volumus Ci., et splendida et grandis et eadem in primis faceta … oratio Ci., Asia ista referta et eadem delicata Ci., contulit se ad Pharnabazum, satrapem Ioniae et Lydiae eundemque generum regis et propinquum N., habebat quidam filiam turpissimam idemque pulchrum filium Ph., avunculum suum eundemque generum occidit Iust.; pri pron.: id enim vetat idem ille Plato Ci. prav tako tudi oni Platon, stulti qui īdem miseri sunt Ci.; pri adverzativnih pojmih = pa vendar, navkljub (vzlic) temu, toda: inventi sunt, qui vitam profundere parati essent, īdem gloriae iacturam facere nollent Ci., multi, qui vulnera fortiter acceperunt, iidem dolorem morbi ferre non possunt Ci., formosior horto … saevior eadem Galatea iuvencis O.; idem podvojen = obenem — obenem, obenem — in, in — in: Caninius tuus idem et idem noster Ci. ep., idem maestitiam reprehendit, idem iocum Ci.

4. za navidezno primerjajočim idem stoji et, ac, atque = kakor, kot: si quaeratur, idemne sit pertinacia et perseverantia Ci., haec eodem tempore Caesari mandata referebantur et legati … veniebant C., non idem ipsis expedire et multitudini N., non eadem nobis et illis necessitudo impendet S., virtus eadem in homine ac deo est Ci., idem valere debet ac si pater indicaret Ci., Gallorum eadem atque Belgarum oppugnatio est haec C.; redko ut, quam, quasi: eisdem fere verbis, ut actum disputatumque est Ci., eandem potestatem, quam si lata esset lex Ci., sensu amisso fit idem, quasi natus non esset omnino Ci.; nam. primerjalnih part. tudi relat. zveza: servi … , qui et moribus isdem essent, quibus (= kakor) domini, et … Ci., earum rerum, quas ego gessi, non est eadem fortuna … , quae illorum, qui … Ci., aspicit hunc oculis isdem, quibus nuper viderat secreta Minervae Ci.; neklas. s cum: in eadem mecum Africa geniti L. z menoj = kakor jaz, eodem mecum patre genitus T.; skoraj le pesn. (po grškem zgledu) z dat.: unus Homerus sceptra potitus eadem ut iis sopitu' quietest Lucr., invitum qui servat, idem facit occīdenti H. ravna prav tako kot morilec, eadem nobis iuratus O. isto z nami (= kakor mi); v prozi le enkrat pri Ci. ep.: quod non idem illis censuissemus in enkrat pri Iust.: virgines in eundem ipsis morem … exercebant. — Obl. eādem in eōdem, gl. ti besedi.

Opomba: Nom. pl. masc. tudi īdem in eidem; dat. in abl. pl. tudi īsdem in eisdem; abl. sg. e͡odem V. (Ecl. 8, 81) in e͡adem V. (Aen. 10, 487) beri trizložno; v rokopisih nom. sg. masc. tudi isdem in pogosteje eidem.

Īdūs (īdūs), stlat. eidūs -uum, f (prim. osk. eiduis = Idibus) ide, sredina meseca (tj. v marcu, maju, juliju in oktobru 15., v ostalih mesecih 13. dan): res ante Idus acta sic est: nam haec Idibus mane scripsi Ci. ep., ante (post, circiter, usque ad) Idus Ci., stulta iam Iduum Martiarum est consolatio Ci. ep., si quid vellent, ad Idus Apriles reverterentur C., Idus tibi sunt agendae, qui dies findit Aprilem H., iduum Septembrium dies T.; kot plačilni dan: id proximis Idibus senties Ci., omnem redegit idibus pecuniam H., quo pueri … ibant octonos (sc. asses) referentes idibus aeris H. Dnevi pred idami se določajo z odštevanjem, npr.: pridie Idus Ianuarias (= 12. 1.), pridie Idus Martias (= 14. 3.) itd., tako tudi: a. d. (= ante diem) VIII. Idus Ianuarias C. 8. dne (z vštetim 13. in 8.) pred januarskimi idami (= 6. januarja).

interpositiō -ōnis, f (interpōnere)

1. postavljanje (vmes) med kaj: columnarum interpositiones Vitr. stebrišče, stebrovje, postebrje, postolpje.

2. metaf.
a) vtikanje, vključevanje ali vpletanje (oseb v govoru): certarum personarum Ci.
b) vtikanje, vstavljanje, vrivanje (besed): novorum Q.; meton. vstavljena beseda, črka, mesto, vtik(ljaj), vstavek, vrivek, vmet: una i. Ci. ep., „alituum“ per inter positionem additā u protulit Virgilius VIII. (= 8, 27) Prisc.; poseb. vstavek, vrivek (parenteza): Q., Macr.