Franja

Zadetki iskanja

  • Galle, die, (-, -n) žolč; Pflanzenkunde šiška; Gift und Galle speien bruhati ogenj in žveplo; jemandem steigt die Galle hoch (komu) kri zavre; läuft die Galle über se razlije žolč; Galle im Herzen, Honig im Mund na jeziku med, v srcu led
  • Gift, das, (-/e/s, -e) strup, Medizin strupnina; (Giftigkeit) strupenost; schnelles Gift hitro delujoč strup; Gift geben zastrupiti (koga), zavdati (komu); Gift sein biti strup; sein Gift verspritzen izlivati žolč; Gift und Galle speien bljuvati ogenj in žveplo; darauf kannst du Gift nehmen za to lahko stavim glavo; figurativ ein wahres Gift živ strup
  • gnezditi glagol
    1. (o živalih) ▸ fészkel
    ptica gnezdi ▸ madár fészkel
    Obrežja mrtvic so navadno poraščena s šopi šašev in trstičja. Tu gnezdijo in najdejo zatočišče številne ogrožene ptice. ▸ A holtágak partjait általában sás és nádas borítja. Számos veszélyeztetett madár fészkel itt és talál menedéket.
    štorklja gnezdi ▸ gólya fészkel
    Ne pravijo kar tako, da lastovke k hiši prinašajo srečo, saj lastovke in štorklje gnezdijo le na zdravih mestih, kjer se tudi ljudje dobro počutijo. ▸ Nem csak mendemonda, hogy a fecskék szerencsét hoznak a házhoz, mivel a fecskék és a gólyák csak olyan egészséges helyen fészkelnek, ahol az emberek jól érzik magukat.
    orel gnezdi ▸ sas fészkel
    ponirek gnezdi ▸ vöcsök fészkel
    lastovka gnezdi ▸ fecske fészkel
    galeb gnezdi ▸ sirály fészkel
    čigra gnezdi ▸ csér fészkel
    čaplja gnezdi ▸ kócsag fészkel
    vodomec gnezdi ▸ jégmadár fészkel
    gnezditi v krošnji ▸ lombokban fészkel
    gnezditi v duplih ▸ odúban fészkel
    gnezditi v luknjah ▸ üregben fészkel
    Taščice gnezdijo v luknjah, ki nastanejo v drevesih, ko jim odpadejo odmrle veje. ▸ A vörösbegy az elhalt ágak lehullása után a fákban keletkező üregekben fészkel.
    gnezditi v stenah ▸ falban fészkel
    gnezditi na otoku ▸ szigeten fészkel
    gnezditi na drevesu ▸ fán fészkel
    gnezditi v kolonijah ▸ kolóniákban fészkel
    gnezditi na območju česa ▸ valaminek a területén fészkel
    Albatrosi ponavadi gnezdijo na osamljenih otočkih v Tihem oceanu. ▸ Az albatroszok rendszerint a Csendes-óceán apró lakatlan szigetein fészkelnek.

    2. literarno (o lokaciji) ▸ fészket rak, befészkel, bevackol
    Edino razkošje, ki si ga občasno privošči, je počitek na zasilnem ležišču, če na njem ne gnezdi kateri od potnikov ali njegovih pomočnikov. ▸ Az egyetlen luxus, amit időnként megenged magának, hogy megpihenjen egy szükségágyon, ha valamelyik utasa vagy asszisztense már nem vackolta be magát oda.
    Ta starodavna vas gnezdi visoko na strmem grebenu nad Kolpo in se razgleduje daleč po hrvaških poljih onkraj nje. ▸ Ez az ősi falu egy meredek hegygerincen trónol a Kolpa folyó felett, és a mögötte elterülő horvátországi mezőkre néz.
    V vdolbinah jezika gnezdijo bakterije, ki proizvajajo žveplo. ▸ A ként termelő baktériumok a nyelv mélyedéseiben fészkelnek.
    Ležala sva vsak na svojem boku, kakor žlici, ki gnezdita v predalu. ▸ Az oldalunkon feküdtünk, mint a fiókba bevackolt két kanál.

    3. pogosto v literarnem kontekstu (o prisotnosti, izvoru) ▸ honol, beágyazódik, fészkel
    Tudi vsa kultura navsezadnje gnezdi v duševnosti možganov. ▸ Végül is minden kultúra beágyazódik az agy pszichéjébe.
    Po njegovem mnenju pojav rasizma gnezdi prav v neoliberalnem sistemu. ▸ Véleménye szerint a rasszizmus jelensége éppen a neoliberális rendszerben gyökerezik.
    Samo v grobu gnezdi tak mrak. ▸ Csak a sírban honol ilyen sötétség.

    4. v računalništvu (o podatkih) ▸ beágyaz
    gnezditi tabele ▸ táblázatot beágyaz
    Če znotraj celice gnezdite tabele, ima ugnezdena tabela barvo ozadja isto kot celica, v katero je tabela postavljena. ▸ Ha a táblázatot egy cellába ágyazza be, a beágyazott táblázatnak ugyanaz lesz a háttérszíne, mint annak a cellának, amelyben a táblázatot elhelyezte.
    Bolj izkušeni uporabniki lahko gnezdijo rezultate poizvedb v svoje vnaprej pripravljene spletne strani. ▸ A tapasztaltabb felhasználók a lekérdezési eredményeket saját, előre elkészített weboldalakba ágyazhatják be.
    Lastniki spletnih strani lahko videoposnetke 'gnezdijo' tudi na svoji spletni strani. ▸ A honlaptulajdonosok videókat is beágyazhatnak az oldalaikba.
  • Nār1, Nāris, m Nár (zdaj Nera), pritok Tibere v Umbriji pri Spoletu, ki izvira na Fiscelu (Fiscellus); voda je bila znana po precejšnji vsebnosti žvepla (po Serv. nar sab. = žveplo): Ci. ep., Plin., T., amnis sulfureā Nar albus aquā V., Nar praeceps O. Od tod Nārtēs -ium, m Nárti, Ponárovci, preb. ob Naru: Plin.
  • ogenj1 [ô] moški spol (ognja …) das Feuer
    bengalski ogenj bengalisches Feuer
    Elijev ogenj Eliasfeuer, Elmsfeuer
    opozorilni ogenj das Notfeuer
    peklenski ogenj die Höllenglut, das Höllenfeuer
    taborni ogenj Lagerfeuer
    umetelni ogenj Kunstfeuer
    bog ognja der Feuergott
    častilec ognja der Feueranbeter
    čaščenje ognja die Feueranbetung
    požiralec ognja der Feuerschlucker
    soj ognja der Feuerschein
    narediti/zakuriti ogenj Feuer machen
    podtakniti ogenj Feuer legen
    netenje ognja das Feuerbohren
    figurativno bljuvati ogenj in žveplo Gift und Galle speien
    kjer je dim, je tudi ogenj kein Rauch ohne Flamme
    osmojena mačka se ognja boji gebrühte Katze scheut auch kaltes Wasser
    med dvema ognjema im Kreuzfeuer, šport igra: der Völkerball
    na ogenj auf das Feuer
    nalagati na ogenj auflegen, nachlegen
    prilivati olje na ogenj Öl ins Feuer gießen
    proti ognju:
    zaščita proti ognju der Feuerschutz
    v ogenj:
    vreči v ogenj ins Feuer werfen
    dati roko v ogenj za koga/kaj die Hand für jemanden/ (etwas) ins Feuer legen
    v ognju:
    biti v ognju (goreti) in Flammen stehen
    imeti več želez v ognju zwei/mehrere Eisen im Feuer haben
    tehnika obstojen v ognju feuerbeständig
    obstojnost v ognju die Feuerbeständigkeit
    odporen proti ognju feuersicher
    odpornost proti ognju die Feuerwiderstand, die Feuersicherheit
    pocinkan v ognju feuerverzinkt
    pocinkati v ognju feuerverzinken
    smrt v ognju der Feuertod
    umreti v ognju den Flammentod sterben
    zlatenje v ognju die Feuervergoldung
    zlatiti v ognju feuervergolden
    za ogenj:
    posoda za ogenj das Feuerbecken
    z ognjem in mečem mit Feuer und Schwert
    igrati se z ognjem mit dem Feuer spielen (tudi figurativno)
    igra z ognjem ein Spiel mit dem Feuer
    tehnika, gradbeništvo, arhitektura peskati z ognjem flammstrahlen
  • ôgenj (ôgnja) m

    1. fuoco; ekst. (požar) incendio:
    ogenj gori, plapola, tli, ugaša il fuoco arde, fiammeggia, cova, si spegne
    na ognjišču prasketa ogenj sul focolare scoppietta il fuoco
    kuriti, zanetiti, pogasiti ogenj accendere, spegnere il fuoco
    ogenj! fuoco!

    2. pren. (vir toplote za kuhanje) fuoco:
    kuhati, peči na močnem, slabem ognju cuocere a fuoco intenso, debole

    3. pren. fuoco, ardore; fiamma:
    imeti ogenj v srcu ardere di fuoco interiore
    biti poln ognja avere il fuoco addosso

    4. pren. (žarenje) chiarore, bagliore; rosso di sera:
    ogenj večerne zarje il rosso del tramonto

    5. voj. fuoco; tiro:
    strojnični, topovski ogenj fuoco delle mitragliatrici, dei cannoni
    navzkrižni ogenj fuoco incrociato
    ogenj! fuoco!
    protiletalski, ladijski, kopenski, baražni ogenj tiro antiaereo, navale, terrestre, di sbarramento

    6. voj. (boj) battaglia, combattimento, fuoco:
    dozdaj še ni bil v ognju non ha ancora avuto il battesimo del fuoco
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. komaj odpre usta, že je ogenj v strehi appena apre la bocca che già scoppia la lite
    bruhati ogenj in žveplo na nasprotnika attaccare aspramente l'avversario, fare fuoco e fiamme sull'avversario
    pog. bljuvati ogenj in žveplo schizzare veleno
    pog. imaš ogenj? mi accendi (la sigaretta)?
    dati za koga roko v ogenj mettere la mano sul fuoco per qcn.
    prilivati olje na ogenj gettare olio sul fuoco
    iti za koga v ogenj gettarsi nel fuoco per qcn.
    imeti dve železi v ognju mettere troppa carne al fuoco
    prekaliti se v ognju temprarsi nel fuoco
    biti med dvema ognjema trovarsi fra due fuochi
    igrati se z ognjem scherzare col fuoco
    zatreti kaj z ognjem in mečem sopprimere col ferro e col fuoco
    biti živ ogenj avere il fuoco, l'argento vivo addosso
    bati se koga kakor živega ognja aver paura di qcn. come il diavolo dell'acqua santa
    iti kakor ogenj po deželi diffondersi in un baleno
    bengalični ogenj bengala
    Elijev ogenj fuoco di Sant'Elia
    grški ogenj fuoco greco
    olimpijski ogenj fuoco olimpico
    rel. večni ogenj (pekel) il fuoco eterno
    metalec ognja lanciafiamme
    požiralec ognja mangiafuoco
    teh. v ognju obstojen resistente al fuoco, refrattario, ignifugo
    taborni ogenj fuoco, falò
    igre, šport. med dvema ognjema palla a sfratto
    PREGOVORI:
    osmojena mačka se ognja boji cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda
    ni dima brez ognja non c'è fumo senza arrosto
  • S samostalnik
    kemija (simbol za žveplo) ▸ S
    Sopomenke: žveplo
  • speien (spie, gespien) bruhati (auch Wasser usw.); (spucken) pljuvati, pljuniti; Gift und Galle speien bruhati ogenj in žveplo
  • sputare

    A) v. tr. (pres. sputo)

    1. pljuniti, pljuvati; izpljuniti:
    sputare bile, veleno pren. bruhati ogenj in žveplo
    sputare l'osso pren. vrniti vzeto, ukradeno; izblebetati, kar bi radi zamolčali
    sputare i polmoni pren. močno kašljati; ekst. govoriti na vsa pljuča
    sputare il rospo pren. dati si duška
    sputare sangue pren. garati kakor črna živina
    sputare sentenze pren. vsiljivo deliti nauke

    2. pren. bruhati:
    il vulcano sputa lava ognjenik bruha lavo

    B) v. intr. pljuniti, pljuvati:
    sputare addosso a, in faccia a, su pren. pljuvati na
    sputare nel piatto in cui si mangia pren. pljuvati v lastno skledo
    sputare tondo pog. govoriti domišljavo, postavljaško
  • strésati (-am) | strésti (strésem)

    A) imperf., perf.

    1. scuotere, agitare, scrollare, sbattere, dimenare:
    konj stresa grivo il cavallo scuote la criniera
    stresti komu roko stringere la mano di qcn.
    stresati steklenico agitare la bottiglia

    2. versare, gettare, spargere:
    stresati krompir na kup gettare le patate sul mucchio

    3. (s tresenjem odstranjevati) sbattere:
    stresati prt, rjuho sbattere la tovaglia, il lenzuolo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. stresati dovtipe, šale raccontare barzellette
    pren. stresati letnice, podatke kar iz rokava snocciolare date, dati
    pren. stresati ogenj in žveplo na nasprotnika attaccare aspramente l'avversario
    pren. stresti jezo, nejevoljo na koga sfogare rabbia, malumore su qcn.
    stresati smeh ridere di cuore, a crepapelle
    smejati se, kot bi orehe stresal ridere ad alta voce, sguaiatamente
    pren. stresti ploho kletvic snocciolare una sequela di bestemmie
    stresati koga za lase, za ušesa tirare i capelli, le orecchie a qcn.

    B) strésati se (-am se) | strésti se (strésem se) imperf., perf. refl.

    1. scuotersi, riscuotersi

    2. battere, sbattacchiare; rabbrividire:
    šipe so se stresale od grmenja il tuono faceva battere i vetri
    stresti se od groze, strahu rabbrividire dall'orrore, dalla paura

    3. cadere fuori, riversarsi:
    košara je polna, zato se jabolka stresajo la cesta è piena perciò le mele cadono fuori

    4. stresati, stresti se nad koga sfogarsi su qcn., sfogare la rabbia su qcn.:
    otroci ga ujezijo, potem se pa nad ženo strese i bambini lo fanno arrabbiare, poi lui si sfoga sulla moglie
  • vseb|ovati (-ujem) enthalten, beinhalten, tudi: mitbeinhalten; zum Inhalt haben; (zajemati) einschließen; (skrivati) nevarnost: in sich bergen
    ki vsebuje … -haltig
    (balastne snovi schlackenhaltig, kinin chininhaltig, klor chlorhaltig, plin gashaltig, škodljive snovi schadstoffhaltig, škrob stärkehaltig, živo srebro quecksilberhaltig, žveplo schwefelhaltig), -ig (telur tellurig, galun alaunig)
    ki vsebuje malo … -arm
    (alkohola alkoholarm, škroba stärkearm, škodljivih snovi Schadstoffarm)
    ki vsebuje veliko … -reich
    (balastnih snovi schlackenreich, škroba stärkereich, vitaminov vitaminreich)
    ki ne vsebuje … -los
    (balastnih snovi schlackenlos)
    ki vsebe železo eisenhaltig, zemlja, kamnina: eisenschüssig
  • vsebujoč [ó] (-a, -e) -haltig, -ig (alkohol alkoholhaltig, amoniak ammoniakhaltig, arzen arsenhaltig, baker kupferhaltig, beljakovine eiweißhaltig, brom bromhaltig, cink zinkhaltig, dušik stickstoffhaltig, fosfate phosphathaltig, galun alaunig, alaunhaltig, glinico tonerdehaltig, jedilno sol kochsalzhaltig, jod jodhaltig, kadmij kadmiumhaltig, cadmiumhaltig, katran teerhaltig, kobalt kobalthaltig, kofein koffeinhaltig, kositer zinnhaltig, kri bluthaltig, maščobe fetthaltig, nikotin nikotinhaltig, ogljik kohlenstoffhaltig, olje ölhaltig, opij opiumhaltig, otrobe kleiehaltig, ozon ozonhaltig, radij radiumhaltig, rudo erzhaltig, sladkor zuckerhaltig, srebro silberhaltig, strupe gifthaltig, svinec bleihaltig, telur tellurig, uran uranhaltig, vino weinig, weinhaltig, volno wollhaltig, zemljo erdhaltig, železo eisenhaltig, žveplo schwefelhaltig); rudarstvo -führend (nafto ölführend, železo eisenführend)
    ki vsebuje žveplovo kislino schwefelsauer
  • vulcaniser [-ze] verbe transitif vulkanizirati

    vulcaniser du caoutchouc dodati kavčuku žveplo za večjo odpornost
  • zliva|ti (-m) zliti (langsam, immer wieder) gießen, schütten ➞ → zliti
    zlivati ogenj in žveplo na (jemanden/etwas) begeifern
    zlivati olje na valove Öl auf die Wogen gießen
    zlivati jezo nad sein Mütchen kühlen an
  • θεῖον, τό, ep. θέειον in θήιον žveplo NT.
  • θήιον, τό ion. ep. = θεῖον žveplo.