Franja

gorgozzule m žrelo, grlo

gosier [gozje] masculin grlo, žrelo, požiralnik

j'ai le gosier serré v grlu me stiska
j'ai le gosier en feu v grlu me peče
crier, chanter à plein gosier vpiti, peti na vse grlo
(familier) avoir le gosier sec imeti suho grlo, biti žejen
rire à plein gosier smejati se na ves glas

gozzo¹ m

1. pog. ptičja golša

2. žrelo; želodec:
riempirsi il gozzo goltati, žreti
il suo affronto mi sta sul gozzo pren. njegova žalitev mi je obležala v želodcu; njegove žalitve ne morem požreti

3. med. golša

gȑlo s
1. grlo: vikati iz svega -a vpiti na ves glas, na vse grlo; metnuti kome nož pod grlo nastaviti komu nož na grlo, na vrat; ispirati grlo hipermanganom; zapeo mu zalogaj u -u obtičal mu je založaj v grlu
2. glas: imati meko grlo
3. vrat: nositi đerdan o -u
4. glava, rep: imati pet -a goveda
5. satjerati kome zube u grlo razbiti komu gobec; biti zakopčan do -a biti zadržan, zaprt vase
6. grlo, žrelo: grlo puške, puščane cijevi, cevi; grlo vulkana krater vulkana; grlo sobne peći isteje kmečke peči: grlo doline, tjesnaca, bunara
7. grlo: usko grlo proizvodnje

gròtlo s, grótlo s
1. žrelo: grotlo visoke peći
2. žrelo, krater: grotlo vulkana
3. odprtina, ustje: grotlo topovske cijevi
4. žrelo, tovorni jašek na ladji: grotlo strojarnice
5. prepad, brezno

gueule [gœl] féminin gobec, žrelo; usta, (velika, široka) odprtina; vhod; luknja; populaire gobec; figuré, familier videz, zunanjost, oblika, postava

ta gueule! (populaire) jezik za zobe!
gueule d'un canon, d'un four žrelo, odprtina pri topu, pri peči
gueule cassée (populaire) oseba s poškodbo v obrazu (zlasti vojaki iz prve svetovne vojne)
gueule fraîche (populaire) požeruh
gueule de raie, d'empeigne (populaire) spaka, obraz, ki kliče po klofuti
fine gueule (familier) sladkosnedež, gurman
aller se faire casser la gueule iti v smrtno nevarnost
il n'a que la gueule (familier) samo gobec ga je
avoir la gueule de bois imeti suho grlo, imeti »mačka«
avoir une bonne (sale) gueule (familier) imeti simpatičen (antipatičen) obraz
se casser la gueule pasti (na obraz)
casser la gueule à quelqu'un udariti, tepsti koga (po obrazu)
donner sur la gueule à quelqu'un (populaire) komu usta (gobec) zamašiti, po obrazu ga lopniti
être fort en gueule, avoir la gueule ouverte (populaire) imeti velik gobec, dolg jezik
faire une gueule (familier) (na)šobiti se, (na)kremžiti se, obraze delati
se jeter dans la gueule du loup neprevidno se izpostaviti gotovi nevarnosti

gula -ae, f (prim. gr. δελέαρ vaba, vada, lat. glūtus, glūtīre, in-gluviēs)

1. požiralnik, golt(anec), grlo, žrelo: KOM., PLIN., MART., obtortā gulā CI., laqueo gulam frangere S. zadaviti (koga).

2. meton. grlo = požrešnost, sladkosnednost, poželjivost: COL., IUV., o gulam insulsam! CI. o bedasti goltan (požeruh)! irritamenta gulae S., T. dražila za grlo, gulae parens H. ki streže grlu (trebuhu) = požeruh, inplacata gula O., gula ingenua PETR., MART. razvajeno grlo, proceres gulae PLIN. največji sladkosnedeži, gulā ac ventre sibi ipse hostis Vitellius T., gulae temperare PLIN. IUN., profundam explere gulam SUET.

gurges -itis, m (prim. skr. giráti požira, gárgara-ḥ žrelo, brezno, krnica, gr. γέργερος grlo, sapnik, γαργαρίζω grgram, βάραϑρον brezno, prepad, žrelo, βορά [kar se požira] = hrana, jed, lat. gurguliō¹, vorāre, vorāgō)

1. vrtinec, tolmun, krnica, jarin: altus, turbidus V., qui gurges aut quae flumina ... ignara belli? H., gurges, curvos sinuatus in arcus O.

2. sinekdoha: deroči tok, deroči val: Rheni fossa gurgitibus redundans CI., ubi pedes instabilis ac vix vado fidens ..., eques ... equo vel per medios gurgites stabili ... rem gereret L.; pesn. globoka voda, globočina v vodi, reka, jezero, morje: e gurgite ponti CI. POET., rari nantes in gurgite vasto V., summoque hausit de gurgite lymphas V. s površine globokega vodovja, g. Carpathius V., Hiberus V. Zahodno morje, Lethaeus CAT., LACT., Euboicus (= Euripus) O., caeruleus O., ricessūs gurgitis O. globoki zalivi, cum steterint in gurgite montes VAL. FL., amnium ... multo gurgitis tractu fluentium Q., captus flumineo ... de gurgite piscis MART., g. Atlanteus, Tusci gurgites STAT., g. Oceani AMM.

3. metaf. požirajoče brezno, žrelo, ponòr, prepad, glob(oč)ina: tecto gurgite lapsus O., g. Stygius O. (zaničlj.) kaluža; od tod: in profundissimum libidinum suarum gurgitem divitias suas profundere CI. žrelo, qui ... immensa aliqua vorago est et gurges vitiorum turpitudinumque omnium CI., g. turpitudinis VAL. MAX., pecuniam prandiorum gurgitibus proluere GELL. s pijančevanjem zapravljati.

4. meton.
a) požrešnost, požrtnost: vitium gurgitis aetas hominibus auget CI.
b) požeruh, požrešnež, goltan, razsipnež, zapravljivec: gurges et vorago patrimonii CI. ki si dediščino zapil in zažrl; abs.: quem gurgitem (pijanec)! quam voraginem (požrešnež)! CI., ille gurges exstruit villam CI., ille gurges atque helluo CI., Apicius ... nepotum omnium altissimus gurges PLIN. največji uživač, največji sladkoživec. Kot rim. priimek Gurges -itis, m Gúrgit = „Golt(an)“, „Goltnež“, „Goltavec“, npr.: C. Volcatius Gurges senator PLIN., Gurges Fabius IUV.

guttur -uris, n, pri PL., NOV. FR., LUC. FR., VARR. AP. NON. m

1. grlo, golt(anec), grtanec, žrelo,
a) pri ljudeh: CELS., SEN. PH., P. VEG., amburebat gutturem PL., alicuius guttur frangere H. zlomiti komu tilnik, zaviti vrat, g. rumpere O. zadaviti, g. rumpere ferro O. grlo (vrat) prerezati, laqueo ligare guttura O. ali laqueo guttura frangere LUCAN., Satropaten directā in guttur hastā transfixit CU., guttur colluere IUV. zadre, g. turgidum VITR. ali tumidum g. IUV. debel vrat, golša, guttura PLIN. debeli vratovi = otekline na vratu; šalj.: obturat inferiorem gutturem PL. zadnjico, mrdo.
b) pri živalih: tria guttura pandens (Cerberus) V. žrela, atro gutture corvus CAT., spatiosus in guttura mergus O. dolgovrat(en), Medusaei vincire guttura monstri O., tumuerunt guttura (serpentis) O.; poseb. grlo kot ptičje glasilo: modicos tremulo fundere e gutture cantus CI. POËT., ovantes gutture corvi V., liquidum tenui gutture cantat avis O.; pa tudi = ptičji golžun, ptičja golša: COL.

2. meton. požrešno grlo, požrešnost: magni gutturis exemplum IUV.

hiātus -ūs, m (hiāre)

1. razpoka, špranja, odprtina, brezno, prepad, žrelo, tokava: spelunca … vasto hiatu V., specus tenebroso hiatu O., h. telluris O., terrenus O., terrae Sen. ph., Plin., Suet., Amm., caeli Plin., arens h. Val. Fl. odprtina rane = h. vulneris Amm., vasto puppīs mare sorbet hiatu Val. Fl.; poseb.: h. oris Ci., Suet. (široko) odprta usta; v pl.: repentini terrarum hiatūs Ci., hiatūs terrae O., hiatūs vasti Sen. ph., motūs hiatūsque terrarum Aug.; pesn.: fons … margine gramineo patulos incinctus hiatūs O. v kotlini (kotanji), obdani s travnatim robom.

2. occ.
a) (široko) odprta usta, (odprto) žrelo: inmanis hiatibus Hydra V., auras captare hiatu O., in lapidem serpentis durat hiatūs O., Cleonaeo (= Cleonaei leonis kleonskega [=nemejskega] leva) hiatu Val. Fl., cum personae pallentis hiatum in gremio matris formidat rusticus infans Iuv., patulo hiatu Sil., tigris … immani stragem meditatur hiatu Sil., extremus expirantis hiatus Q. zadnje hropenje umirajočega.
b) meton. kot gram. t. t.: zev, hiat, stik dveh samoglasnikov v govoru: Q. (9, 4, 33) habet enim ille tanquam hiatus et concursus vocalium molle quiddam Ci.

3. metaf.
a) širokoustenje, bahavost, bahaštvo: quid dignum tanto feret hic promissor hiatu? H.
b) hlastanje —, pohlep po čem: hiatu praemiorum … ingenium … caede nobili inbuisti T., h. gladiatorum spectaculi Aug., novos hiatus aperire Amm. pohlepno žrelo imeti vedno odprto.

in-gluvies -ēī, f (prim. gula)

1. prednji želodec, golša, golžun: (pulli) ne quid habeant hesterni in gutture, nam si vacua non est ingluvies, cruditatem (slabo prebavljanje) significat Col.; sinekdoha žrelo, golt(anec), grlo: Ap., Amm., anguis ingluviem ranis explet V.

2. meton. požrešnost, samogoltnost, nenasitnost: Macr., avi stringit malus ingluvie rem H., Vitellius notabilis ingluvie et voracitate Eutr., ventris Eccl., ingluviûm (metaplast. gen. pl.) voluptates Aug.

jaw¹ [džɔ:] samostalnik
anatomija čeljust
množina usta, žrelo, golt
tehnično čeljust (pri stroju); grlo (kanala)
mornarica vilica za vesla
pogovorno jezikavost, brbljivost, čenča, zmerjanje
pogovorno moralna pridiga

lower jaw spodnja čeljust
upper jaw zgornja čeljust
all jaw samo govorjenje
none of your jaw! molči!
to hold one's jaw umolkniti, držati jezik za zobmi
in the jaws of death v krempljih smrti, v veliki nevarnosti

Ladeluke, die, [Schiffahrt] Schifffahrt žrelo

maw [mɔ:] samostalnik
želodec (živalski), siriščnik (prežvekovalcev); ptičja golša
šaljivo želodec, vamp (človekov)
figurativno žrelo, goltanec (smrti itd.)

mouth¹ [mauɵ] samostalnik
usta; gobec, smrček; žrelo (topa), grlo (steklenice), odprtina (cevi), vhod (v jamo); ustje (reke)
sleng ustenje, gobcanje

pogovorno down in the mouth žalosten, potrt
from s.o.' s mouth komu z jezika (vzeti)
from mouth to mouth od ust do ust
to give mouth lajati (pes)
to give mouth to one's thoughts naglas povedati kar mislimo
to have a big mouth imeti dolg jezik, preveč govoriti
the horse has a good (bad) mouth konja je lahko (težko) voditi
pogovorno to keep one's mouth shut držati jezik za zobmi
to laugh on the wrong (ali other) side of one's mouth kislo se smejati
to look a gift horse in the mouth gledati podarjenemu konju na zobe, zmrdovati se nad darilom
my mouth waters sline se mi cedijo
to make s.o. laugh on the wrong side of his mouth odvaditi koga smeha
to make s.o.'s mouth water delati komu skomine
to make a wry mouth namrdniti se
to open one's mouth too wide preveč zahtevati
to put (ali place) words into s.o.'s mouth položiti komu besede v usta; trditi da je kdo kaj rekel
to shoot off one's mouth izblebetati
to shut (ali stop) s.o.'s mouth zapreti komu usta
straight from the horse's mouth iz zanesljivega vira
to take the bread out of s.o.'s mouth spraviti koga ob zaslužek
to take the words out of s.o.'s mouth vzeti komu besedo iz ust
by word of mouth ustno
useless mouth kdor jé, a ne dela

Mündung, die, (-, -en) ustje; (Öffnung) odprtina; [Fluß] Fluss: izliv, ustje; Technik Metallurgie žrelo; bei Waffen: cev

ōs, ōris, n (indoev. *ōu̯s- >*ōu̯st-, *əu̯st; prim. skr. āsyám usta, jon. παρήϊον = at. παρηιά = lezboško παραύα lice (= „kar je pri (ob) ustih“), lat. ōrā, cōram, ōreae (aureae), ōscēdo, ōscitō, ōscillum, ōstium, lit. uostà, úostas ustje reke, zaliv, let. uosts, uõsta pristanišče, zaliv, sl. usta, ustje, ustnica, hr. ústa)

I.

1. usta, gobec: Enn. ap. Non., Ca., Lucr., Sen. ph. idr., nihil ex ore eius exit N., animalia cibum oris hiatu capessant Ci.; occ. žrelo, kljun: Plin. idr., ora canum O., ora cornicis O.; od tod ora navium rostrata H. ladijski nosovi (kljuni, rilci). Poseb. usta kot govorilo, govorilni organ: linguae centum oraque centum V., ora mille linguaeque totidem Ap., aperire ora fatis futuris V., uno ore v en glas, soglasno, npr.: consentiunt uno ore omnes Ci., uno ore fremebant V., uno ore omnes omnia bona dicunt Ter., poscebatur ore volgi T. glas ljudstva. Rekla: in ore (sc. hominum) esse Ci., L. ali omnibus in ore esse Ci. ali in ore volgi esse Ci., T. ali in ore hominum agere T. ali ire per ora Sil. ali volitare per ora virum Enn. ap. Ci. biti (vsem) ljudem (vsemu ljudstvu) med zobmi (v zobeh), alicui semper (valde) in ore esse Ci. biti komu vedno (zelo) na jeziku, in ora hominum venire H. ali abire L. ali pervenire in ora vulgi Cat. priti ljudem v zobe (na jezike), veliko se govoriti o kom, aliquem semper in ore habere Ci. na jeziku (v ustih) imeti, in ore atque in linguā habere verba haec Gell. na jeziku in ustih imeti; pren.: ex totius belli ore ac faucibus Ci. iz odprtega žrela cele vojne.

2. metaf.
a) ustje, odprtina, luknja, vhod: Pl., Iuv., Col., Q., Sen. tr. idr., in aditu atque ore portūs Ci., o. ulceris V., o. specūs L., Cu., T., fornacis Plin. ustje, lato dedit ore fenestram V. široko odprto luknjo; o rekah izliv, ustje: in ore Tiberis Ostia condita est L.; pesn. (iz)vir, žrelo: Cl., fons Timavi per ora novem it V.
b) ora leonis Col. poet. bot. odolin.

3. meton.
a) jezik, govor(jenje), izreka, izgovor, izgovarjanje, glas, grlo: tanta erat commendatio oris atque orationis N. glasu in govora, faciam uno ore Latinos V. govoriti en (isti) jezik, ora sono discordia V. tuje zveneč jezik, os promptum Q. dober (gladko tekoč, okreten) jezik, os planum, confusum Plin. iun., os (lajava usta, nesramno jezikalo) habeat, linguam (dolg, prešeren, „podmazan“ jezik) Pl.
b) govorica, narečje: os Latinum Plin. iun., Hispanum Gell.
c) jezik kot sredstvo poučevanja: philosophorum ingenia Socratico ore defluentia Vell. zgovornosti; pren.: os Pindari Vell. pesniški jezik, petje, ruit profundo Pindarus ore H. globokoumen jezik. —

II.

1. sinekdoha lice, obličje, obraz: Pl., O., Q., Sen. ph. idr., nihilne te horum ora vultusque moverunt? Ci., in os adversum C. naravnost v obraz, os humerosque deo similis V., ora oculosque in aliquem convertere Ci., alicui os praebere Ter. dati se (pustiti se) komu biti v obraz, os praebere ad contumeliam L. dati se (pustiti se) v obraz zasramovati, aliquem coram in os laudare Ter. v obraz (v oči), tot sese vertit in ora V. v toliko podob; tudi o živalih: O., insignis ore (sc. rex apium) V., ore rubicundo (sc. gallina) Plin.; occ. lice = oči = prisotnost, navzočnost, priča (v zvezah vpričo z gen.): Ter., incedunt per ora vestra magnifici S. pred vašimi očmi, vpričo vas = in ore vestro S. fr., per ora cedere H., ante oculos et ora parentium V., in ore parentum filios iugulare Sen. ph. ali in ore eius iugulari T. ali in ore omnium versari Ci. očitno (javno) se (po)kazati, med ljudmi živeti, quae in ore atque in oculis provinciae gesta sunt Ci. pred obrazom in očmi.

2. metaf. lice = sprednja stran glave, krinka, maska: Gorgonis os pulcherrimum … revellit atque abstulit Ci., truncis arborum antefixa ora T., ora corticibus sumunt horrenda cavatis V.

3. meton. lice glede na značaj, (pre)drznost, nesramnost: Pl., Ter., L., Sen. ph., Suet. idr., duri puer oris O. nesramen in drzen, os hominis insignemque impudentiam cognoscite Ci., si Apii os haberem Ci., os Academiae Ci., quod habent os! Ci. kako so predrzni! Ci.

Opomba: Gen. pl. ōrium redek in poznolat., dat. in abl. pl. ōribus Varr., V. in poznolat.

pharynx [fǽriəks] samostalnik (množina pharynxes, pharynges)
anatomija farinks, žrelo

pharynx [farɛ̃ks] masculin, anatomie golt, žrelo

Rachen, der, (-s, -) Anatomie žrelo (tudi figurativ); aus dem Rachen reißen potegniti iz žrela/iz čeljusti; in den Rachen werfen vreči v žrelo; figurativ gobec; den Rachen weit aufreißen na široko odpreti gobec (širokoustiti se); jemandem den Rachen stopfen zapreti gobec (komu)