Franja

bórba (-e) f

1. lotta (tudi pren.):
borba na življenje in smrt lotta all'ultimo sangue

2. (idejno motiviranje, spopadanje) lotta, scontro:
politična borba lotta politica

3. (prizadevanje za dosego določenega namena) lotta:
volilna borba lotta elettorale
biol. borba za obstanek lotta per la sopravvivenza

bóren pauvre, misérable, piètre, minable

imeti borno življenje mener une existence minable (ali pauvre, misérable)

boríti se (telesno) to fight; šport to fence; figurativno to conflict, to battle, to war; (meriti se) to contend, to cope (z with); to contest; (upirati se) to resist, to combat, to withstand; (konkurirati) to compete (z with), to vie (with someone for something), to rival (in something); (stremeti za) to strive for

boríti se za to struggle for
boríti se za koga (figurativno zastarelo) to break a lance for someone
boríti se za golo življenje (figurativno) to live from hand to mouth, to struggle to make ends meet, to struggle to survive
boríti se proti močnejšemu to fight against the odds
boríti se s seboj to be undecided
boríti se s smrtjo to struggle with death, to suffer one's last agony, to suffer the pangs of death
boríti se na vse kriplje, z vsemi sredstvi to fight tooth and nail
boríti se s težavami to contend with difficulties
boríti se z velikimi težavami to labour under great difficulties
boríti se z valovi to battle against the waves
boríti se z vetrom to battle against the wind
do zadnjega (diha) boríti se to fight till the last gasp

boríti se (-ím se) imperf. refl.

1. lottare, combattere, battersi:
boriti se kakor lev lottare da leone, come un leone
boriti se na življenje in smrt combattere fino all'ultimo sangue

2. (prizadevati si za kaj) battersi, lottare:
boriti se za prvo mesto battersi per il primo posto
boriti se s spancem lottare col sonno

3. pren. (težko hoditi skozi kaj) avanzare, procedere faticosamente:
boriti se skozi zamete procedere faticosamente nella neve
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šalj. krepko se boriti z vinom sbevazzare, trincare
pren. boriti se s smrtjo agonizzare
pren. boriti se z jezikom parlucchiare una lingua
pren. boriti se z mlini na veter combattere contro i mulini a vento
boriti se z ramo ob rami combattere insieme, fianco a fianco

bóžati (-am) imperf. ➞ pobožati accarezzare (tudi pren.):
pesem jim je božala srce il canto gli accarezzava l'anima
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. življenje me ni božalo nella vita ho avuto tuttt'altro che carezze
pren. če ga dobim v roke, ga ne bom božal se mi capita fra le mani lo accarezzerò col bastone

braníti defender

braniti se defenderse oponer resistencia (proti a)
braniti komu (da bi kaj naredil) impedir a alg hacer a/c
kdo mu bo to branil? ¿quién va a impedirselo?
braniti se z vsemi močmi defenderse con todas sus fuerzas
braniti svoje življenje (svojo kožo) defender su vida (su pellejo)

brezdélen ocioso; desocupado; inactivo; holgazán

brezdelno življenje vida f haragana
biti brezdelen (ne delati) ociarse

brezgrájen (-jna -o) adj. knjiž. impeccabile, ineccepibile, irreprensibile, perfetto:
brezgrajno življenje vita irreprensibile
brezgrajna obleka abito impeccabile

brodolom samostalnik
1. (potop ladje) ▸ hajótörésNa ladji doživi brodolom ter kot edini preživeli pristane na samotnem tropskem otoku. ▸ Hajója hajótörést szenved, és ő egyedüli túlélőként partra vetődik egy lakatlan trópusi szigeten

2. (o neuspešni aktivnosti) ▸ hajótörés, csőd, hatalmas vereségPozneje se je poročil, a zakon je doživel brodolom. ▸ Később megnősült, de a házassága hajótörést szenvedett.
Poklicna pot, ki jo je izbral, se je izjalovila, njegovo osebno življenje se je končalo s čustvenim brodolomom. ▸ Az általa választott pálya semmivé foszlott, a magánélete érzelmi csődbe jutott.
Pravi brodolom so v Saporu doživeli slovenski skakalci. ▸ A szlovén síugrók hatalmas vereséget szenvedtek Szapporóban.

capínski (-a -o) adj. di, da furfante; di, da vagabondo:
capinsko življenje vita da vagabondo
ti seme capinsko! maledetto furfante!

cel [éu̯] (-a, -o)

1. (ves) ganz; Ganz- (cela figura die Ganzfigur, masaža celega telesa die Ganzmassage, obsevanje celega telesa die Ganzkörperbestrahlung); trajanje: ganz- (celo/vse leto ganzjährig, cel/ves dan ganztägig)
po celi/vsej površini ganzflächig

2. (nerazkosan) ganz

3. (nepoškodovan) heil

4. (poln, celoten) voll ((bije) cele ure volle Stunden); Voll- (krogla die Vollkugel)
celo leto ein volles Jahr

5. za količine: -weise (cele kangle kannenweise, cele vrče krugweise, cele vreče säckeweise; cele družine familienweise)

6. dolgo trajanje: -lang (cele dneve/dneve in dneve tagelang, cela leta jahrelang, cele mesece monatelang, cele noči nächtelang, cela stoletja jahrhundertelang, cele tedne wochenlang, cele ure stundenlang); lang:
celo življenje njegovo/ moje itd.: (sein/mein) Leben lang
celi dve stoletji zwei Jahrhunderte lang
velik obseg: cele stolpce spaltenlang
cele strani seitenlang

7. (ne več kot) ganz, kaum (celih 15 obiskovalcev ganze 15 Besucher)

8.
matematika celo število ganz Zahl
izražen s celim številom ganzzahlig
|
celo platno/usnje ganzledern, der Ganzlederband/ganzleinen, der Ganzleinenband
na celem (nenadoma) plötzlich
figurativno cel oče ganz Vater
figurativno na celi črti auf der ganzen Linie
figurativno cel hudič je der Teufel ist los
celo noč die Nacht über
celo večnost eine Ewigkeit
figurativno odnesti celo kožo mit heiler Haut davonkommen

cél (-a -o)

A) adj.

1. intero; integro; intatto; pieno:
celi in razrezani hlebci pagnotte intere e tagliate
zaloge so še cele le scorte sono ancora intatte
sod je cel la botte è piena
pri bombardiranju ni ostala niti ena hiša cela il bombardamento non ha lasciato intatta una sola casa
iz tepeža sem prišel cel dalla rissa sono uscito incolume

2. tutto:
prebral je celo knjigo ha letto tutto il libro
celo življenje je pridno delal ha faticato tutta la vita
novica se je razširila po celi deželi la notizia si diffuse in tutto il paese

3. (poudarja pomen samostalnika):
dobil je cel kup pisem ha ricevuto moltissime lettere, un mucchio di lettere
za celo glavo je višji od tebe è più alto di te di tutta la testa

4. (omejuje pomen samostalnika):
kmalu bo cela gospodična fra poco sarà una vera signorina
pripravili so za nas celo gostijo ci prepararono un bel banchetto, un autentico banchetto

5. (poudarja majhno količino):
prišlo je celih pet ljudi sono venuti quattro gatti
na razpolago imaš celi dve minuti hai due minuti a disposizione
biti cel človek essere un uomo integro, un galantuomo
to delo zahteva celega človeka è un lavoro che impegna l'uomo tutto intero
pog. pren. tam je cel hudič c'è uno scompiglio del diavolo
pren. sin je cel oče (il figlio) è suo padre nato e sputato
tega ne dam za cel svet non lo do per tutto l'oro del mondo
propasti na celi črti fallire su tutta la linea
pog. pren. odnesti celo glavo, kožo uscirne incolumi
pren. narediti tako, da bo volk sit in koza cela fare in modo di salvare capra e cavoli, di avere la botte piena e la moglie ubriaca
bot. cel list foglia intera
mat. celo število numero intero
muz. cel ton tono intero
tisk. knjiga je vezana v celo platno, v celo usnje il libro è rilegato in tela, in pelle

B) céli (-a -o) m, f, n
to si pa izmislil na celem, s celega questa l'hai inventata di sana pianta
obleka je iz celega il vestito è a un pezzo
mat. ena cela, pet stotink un intero e cinque centesimi

cigansk|i (-a, -o) zigeunerhaft; zigeunerisch; Zigeuner- (jezik die Zigeunersprache, zrezek das Zigeunerschnitzel, glasba die Zigeunermusik, melodija die Zigeunerweise, življenje das Zigeunerleben)

cigánski de (ali en) bohémien, romanichel; vagabond

ciganska glasba musique ženski spol tsigane
ciganski jezik langue ženski spol des bohémiens
ciganski tabor campement moški spol de bohémiens
ciganski voz roulotte ženski spol de bohémiens
cigansko življenje vie ženski spol des bohémiens; figurativno vie vagabonde

cigánski gitano; gitanesco

cigansko dekle gitanilla f
ciganska glasba música f cíngara
ciganski jezik jerga f de los gitanos, (španskih ciganov) caló m
ciganska karavana caravana f (ali grupo m errante) de gitanos
ciganski orkester orquesta f de cíngaros (de tziganes)
ciganski primas director m de una orquesta cíngara
ciganski tabor campamento m de gitanos (ali de cíngaros)
ciganski voz carrovivienda m de gitanos
cigansko življenje vida f de gitano(s), vida bohemia

cvetlíca (-e) f

1. fiore:
poljska, vrtna cvetlica fiore di campo, di giardino
pren. umetna cvetlica fiore artificiale
življenje mu ni bilo postlano s cvetlicami la sua vita non è stata certo un letto di rose

2. agr. bouquet

číst (-a -o)

A) adj.

1. (brez umazanije) pulito, netto; puro, limpido:
čista srajca camicia pulita
čist zrak aria pura

2. (brez primesi) puro:
čisto zlato oro puro
čista pasma razza pura
čista matematika matematica pura

3. (ki ni hripav) puro, limpido:
čist glas voce limpida

4. ekon. netto:
čisti dobiček guadagno netto

5. (čist v moralnem pogledu) onesto; puro; immacolato; senza macchia:
čisto srce cuore puro
čisti nameni intenzioni oneste
čisto življenje vita immacolata, senza macchia

6. pren. (poudarja pomen samostalnika) puro:
to je čista resnica è la pura (sacrosanta) verità
to je čista laž è una menzogna bell'e buona
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
farm. čisti bencin benzina depurata
filoz. čisti razum ragione pura
gastr. čista juha brodo liscio
trg. čista teža peso netto
pren. poglej, če je zrak čist vedi se c'è nessuno in giro
pren. imeti čiste roke avere le mani pulite
pren. naliti, natočiti komu čistega vina sputare il rospo, spiattellare a qcn. la verità nuda e cruda
PREGOVORI:
čisti računi, dobri prijateji patti chiari, amici cari

B) čísti (-a -o) m, f, n
prepisati na čisto trascrivere in bella copia
biti s čim na čistem vederci chiaro in qcs.
priti si na čisto venire a capo di
pog. ni pri čisti gli manca qualche rotella
gozd. sečnja do čistega, v, na čisto disboscamento totale

člôvek (-éka) m pl. ljudje

1. uomo:
razlika med človekom in živaljo la differenza fra l'uomo e l'animale

2. (oseba) uomo:
človeka vredno življenje vita degna dell'uomo
(kot nagovor) ali te ni sram, človek božji! non ti vergogni, benedett'uomo!
pameten, pošten človek uomo saggio, onesto
(oseba kot nosilec časovno, krajevno itd. povezane skupine)
evropski, renesančni človek l'uomo europeo, del Rinascimento
gledališki, poslovni človek uomo di teatro, d'affari
delovni človek lavoratore

3. nareč. (zakonski mož) uomo, marito:
kje je tvoj človek? dov'è il tuo uomo, tuo marito?

4. (izraža nedoločeno osebo v zaimenski rabi) uno; si (impers.):
hudo je, če človek nima strehe è grave se uno è senza tetto, quando si è senza tetto
človek bi dejal, da to ni res uno direbbe che non è vero, direi che non è vero
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
domač človek connazionale
publ. mali človek uomo della strada, uomo comune, uomo qualunque
pren. to je naš človek è uno dei nostri
bibl. prvi človek il primo uomo, Adamo
človek starega kova uomo di vecchio stampo
človek na mestu uomo, persona a posto; galantuomo
voj. človek žaba uomo rana, sommozzatore
jur. pravice človeka diritti dell'uomo
antr. pleistocenski človek uomo del pleistocene
človeku podobne opice scimmie ominidi
pren. živ človek ga ni videl non l'ha visto nessuno
pren. reči si vse, samo ne človek coprirsi d'insulti
PREGOVORI:
človek brez žene je kakor soba brez stene uomo senza moglie è uomo senza capo
človek obrača, Bog obrne l'uomo propone e Dio dispone
človek se uči na napakah sbagliando s'impara
kakršen človek, takšna beseda gli uomini si conoscono al parlare, e le campane al suonare
kar trezen človek misli, pijan govori in vino veritas
obleka (ne) dela človeka l'abito (non) fa il monaco

človekov [é] (-a, -o) des Menschen; Menschen-
Sin človekov der Menschensohn
vse človekovo življenje ein Menschenleben lang

človešk|i [é] (-a, -o)

1. menschlich, Menschen- (glas die Menschenstimme, rod das Menschengeschlecht, vek das Menschenalter, dolžnost die Menschenpflicht, kri das Menschenblut, pamet der Menschenverstand, podoba die Menschengestalt, sila die Menschenkraft, žrtev Menschenopfer, izgube Menschenverluste množina, dostojanstvo die Menschenwürde, meso das Menschenfleisch, življenje das Menschenleben)
človeško bitje das Menschenwesen, das menschliche Wesen
lovec na človeške glave der Kopfjäger
otrok človeškega rodu das Menschenkind
delo človeških rok das Menschenwerk/ein Werk von Menschenhand
v enem človeškem veku innerhalb eines Menschenalters
pravo človeška napaka menschliches Versagen
storiti: vse kar je v človeški moči das Menschenmögliche, alles Menschenmögliche (tun)

2. (človečen) menschlich, human

3. (vreden človeka) menschenwürdig

4. (podoben človeku) obnašanje: menschenartig

5. figurativno (dostojen) cena: zivil