Franja

óglje (-a) n

1. carbone di legna:
kot oglje črni lasje capelli nero carbone
likalnik na oglje ferro da stiro a carbone
žgati oglje fare, bruciare il carbone
kem. aktivno oglje carbone attivo
živalsko oglje carbone animale

2. carbone acceso, brace

3. um. carboncino (material in tehnika)

óglje carbón m

črn kot oglje negro como el carbón
kostno oglje carbón de huesos
risalno oglje carboncillo m
žareče, živo oglje brasa f, ascua f
živalsko oglje carbón animal
kuhati oglje carbonear
risati z ogljem dibujar al carbón

ólje huile ženski spol ; (slika) peinture ženski spol à l'huile, huile ženski spol

eterično, rastlinsko, živalsko olje huile essentielle (ali volatile), végétale, animale
jedilno olje huile comestible (ali de table)
kafrno, kokosovo, konopljeno, laneno, makovo, olivno, orehovo, palmovo, repično, ricinovo, rožno, sončnično olje huile du camphrier (ali camphrée), de coco, de chènevis, de lin, (d')œillette ženski spol, d'olive, de noix, de palme, de colza, de ricin (ali de castor), de rose(s) (ali essence ženski spol de rose(s)), de tournesol
parafinovo olje huile de paraffine
plinsko olje gas-oil moški spol
poslednje olje (religija) l'extrême-onction ženski spol
ribje olje huile de foie de morue
olje za sončenje huile solaire (ali à bronzer)
terpentinovo olje essence ženski spol de térébenthine, térébenthine ženski spol
kameno olje huile minérale (ali pétrole moški spol, naphte moški spol, or noir)
surovo olje huile brute, pétrole moški spol
mazalno olje huile de graissage (ali lubrifiante), lubrifiant moški spol
mazilno olje (religija) saintes huiles, (saint) chrême moški spol
motorno olje huile (à) moteur
težko olje huile lourde
strojno olje huile (à) machine
kurilno olje gas-oil moški spol (de chauffe), fuel(-oil) domestique, huile combustible
gretje s kurilnim oljem chauffage moški spol à l'huile combustible (ali au gas-oil, au fuel)
kanta, vrč za olje bidon moški spol à huile
menjava olja change moški spol d'huile
kuhati na olju cuisiner à l'huile, faire la cuisine à l'huile
priliti olja na ogenj (figurativno) jeter (ali verser) de l'huile sur le feu
slikati z oljem peindre à l'huile, faire de la peinture à l'huile

ólje aceite m ; óleo m ; (slika) (pintura f al) óleo m

jedilno olje aceite de mesa (ali comestible)
kameno olje petroleo m
kurilno (mazno) olje aceite combustible (lubrificante ali lubricante)
olivno (eterično, rastlinsko, živalsko) olje aceite de oliva (esencial ali volátil, vegetal, animal)
ricinovo olje aceite de ricino (A de castor)
ribje olje aceite de balena (ali de peseado ali de hígado de bacalao)
makovo (orehovo, palmovo, laneno, repično, rožno, rudninsko, kokosovo, sončnično) olje aceite de adormidera (de nueces, de palma, de linaza, de colza ali de nabina, de rosas, mineral, de coco, de girasol)
strojno olje aceite para maquinaria
surovo olje aceite crudo (ali bruto)
težko olje aceite espeso (ali fijo ali pesado)
terpentinovo olje esencia f de trementina, aguarrás m
gretje s kurilnim oljem calefacción f con aceite combustible (ali con petroleo)
kanta, vrč olje aceitera f
menjanje olja (avto) cambio m de aceite
slikati v olju pintar al óleo
prilivati olja na ogenj (fig) echar leña (ali aceite) al fuego; apagar el fuego con aceite
namazati z leskovim oljem (= s palico) otroka (fiq) dar azotes a un niño
dati v poslednje olje (rel) administrar la extrema unción

prandium -iī, n (sinkop. iz *prām-ed-i̯om zgodnji obrok [*prām zgodaj + kor. *ed- (prim. edere jesti)]; *prām ali iz indoev. *pr̥-m- (prim. lit. pìrmas prvi, pirmà spredaj, prej, got. fruma prvi, sl. prvi) ali iz indoev. *prō- (prim. gr. πρωΐ zgodaj, zarana, at. πρῳ<ην, dor. πρᾱν, πρᾱ́ν poprej, pred tem, nedavno, skr. prā-tár = stvnem. fruo = nem. früh)

1. opoldansko kosilo (iz mrzlih jedi), drugi zajtrk, predobed(ič), predobedek: H., Mart., Pers., Sen. ph., Suet. idr., ire ad prandium Pl., ad prandium invitare, vocare Ci., alicui prandium dare Ci., alicui prandium videre Ci. oskrbeti (priskrbeti) zajtrk, poskrbeti za zajtrk.

2. metaf.
a) vsaka jed, kosilo, obed: Tereos Mart.
b) živalsko žrtje, krma, piča: Val. Max., ut bubus glandem prandio depromerem Pl.

psychisme [psišism] masculin duševno življenje

psychisme conscient (supérieur), inférieur zavestno, podzavestno duševno življenje
psychisme instinctif živalsko življenje

sēmen -inis, n (indoev. kor. *sē- (prim. se-rō, pf. sē-vī) sejati, prim. Sēmō, Sēmōnēs, Sēmōnia, umbr. semenies = lat. sēminis, stvnem. sāmo = lit. pl. semen-s = nem. Samen = ang. seed = sl. seme)

1. (rastlinsko) seme: VARR., COL., ECCL. idr., quem sua manu spargentem semen convenerunt CI., terra semen excepit CI., in seminibus est causa arborum et stirpium CI., in semen abire PLIN. iti v seme, kaliti; occ.
a) pirino seme, pira: COL., PLIN.
b) mladika, grebenica, sadika, sajenica, ključ, rezníca, potaknjenec: VARR., semina ponere V. ali serere COL. saditi sadike, semina (sc. vitium) V.

2. metaf.
a) (božansko, človeško in živalsko) seme, sperma: PL., CELS. idr., ex ope Iunonem memorant Cereremque creatas semine Saturni O., genitus de semine Iōvis O., sollicitatur id [in] nobis, quod diximus ante LUCR., in semine omnis futuri hominis ratio SEN. PH., semen (sc. asini) conceptum VARR.; occ. ribji zarod, ribje mladice v ribnikih: marina semina COL.; pesn. (o drugih stvareh) prvina, element: semina rerum O. ali terrarum, flammae V. ali ignis, nubis, aquarum, vaporis LUCR.

3. meton.
a) rod, pleme, pri živalih tudi pasma: propria Romani generis et seminis CI., ipsa regio semine orta L., videndum, ut boni seminis pecus habeas VARR., meliore semine eae caprae, quae bis pariant VARR., semine ab aetherio V. (o Sončevih konjih), saeva leonum semina V. leglo, skot, gnezdo.
b) pesn. otrok, sin, potomec, zarojênec: semina matrum O., semina Phoebi (= Aesculapius) O., non tulit in cineres labi sua semina, sed natum eripuit flammis O., Lyci nefandum semen SEN. TR.

4. pren. seme = začetek, prapočetek, spočetek, nastanek, (glavni) vzrok, pravzrok, (prvi) povod, osnova, podlaga, izhodišče, (iz)vir, izvor, prasnov ipd.: PL., Q., SEN. PH., GELL. idr., stirps ac semen malorum omnium CI., bellorum civilium semen et causa CI., vix tamen illa, quae tum conspiciebantur, semina erant futurae luxuriae L., semina nequitiae O., semina veteris eloquentiae T., semina odiorum iacere, semina discordiae praebere T.; konkr. = začetnik, povzročitelj, vzročník (vzróčnik): huius belli semen tu fuisti CI., semina discordiarum L. (o tribunih).

stŕgati¹ (-am) imperf.

1. raschiare; grattare; grattugiare; obrt. scuffinare:
strgati rjo raschiare la ruggine
gastr. strgati sir grattugiare, grattare il formaggio

2. stridere; scricchiolare:
pren. strgati korenček fare marameo, fare sberleffi
metal. strgati zarobke sbavare
strgati živalsko kožo scorticare

telo¹ [ó] srednji spol (telésa …)

1. der Körper (tudi v pomenu trup) (atletsko athletischer, golo nackter); der -körper (dekliško Mädchenkörper, deško Knabenkörper, moško Männerkörper, otroško Kinderkörper, žensko Frauenkörper, hermafroditsko Zwitterkörper, živalsko Tierkörper)
… telesa Körper-
(barva die Körperfarbe, del die Körperpartie, der Körperteil, govorica die Körpersprache, mesto die Körperstelle, nega die Körperpflege, polovica/stran die Körperhälfte, položaj die Körperlage, površina die Körperoberfläche, senca der Körperschatten, zasuk die Körperdrehung)
intimni deli telesa die Intimzone, der Intimbereich
… celega telesa Ganz-, Ganzkörper-
(masaža die Ganzmassage, obsevanje die Ganzkörperbestrahlung)
ohromelost ene polovice telesa die Seitenlähmung
spodnji/zgornji del telesa der Unterkörper/Oberkörper
telesu lasten, lastni … telesa körpereigen (obramba körpereigene Abwehr)
telesu tuj körperfremd

2. (truplo) ein lebloser Körper; der Leichnam

3. v privzdignjenem pomenu, tudi v razmerju z dušo: der Leib
Kristusovo telo religija der Leib Christi, der Leib des Herrn
pravo nevarnost napada na življenje in telo Gefahr für Leib und Leben
pravo zoper življenje in telo gegen Leib und Leben
razmerje duša-telo das Leib-Seele-Verhältnis

4.
Sv. Rešnje telo der Fronleichnam, das Fronleichnamsfest
|
na telesu (na sebi) am Leibe, am Körper
po vsem telesu am ganzen Körper, am ganzen Leibe (drgetati zittern), an allen Gliedern
predstava o lastnem telesu das Körperschema, das Körperbild
pri živem telesu bei lebendigem Leibe
v telesu im Körper
z dušo in telesom mit Leib und Seele
puder za telo der Körperpuder

teló (-ésa) n

1. corpo; fisico:
golo, mišičasto telo corpo nudo, muscoloso
človeško, živalsko telo corpo umano, animale
glava in drugi deli telesa la testa e le altre parti del corpo
telo in duh il corpo e lo spirito
z lastnim telesom zaščititi koga fare a qcn. scudo col proprio corpo
prostitutke prodajajo svoje telo le prostitute vendono il proprio corpo

2. (trup) corpo

3. fiz., astr. corpo; grave:
črno telo corpo nero
plinasta, tekoča, trdna telesa corpi gassosi, liquidi, solidi
nebesna telesa corpi celesti
težnost teles gravità dei corpi
padanje teles caduta dei gravi

4. (določena priprava kot funkcijska celota)
eksplozivno telo ordigno esplosivo
ogrevalno telo radiatore
svetilno telo corpo luminoso

5. organo, ente; corpo:
politična, predstavniška, skupščinska telesa organi politici, rappresentativi, assembleari
posvetovalno telo organo consultivo
volilno telo corpo elettorale
zakonodajno telo organo legislativo

6. mat. solido:
prostornina telesa il volume di un solido
kocka, valj in druga (geometrijska) telesa il cubo, il cilindro e gli altri solidi

7. rel.
Rešnje telo il Santissimo Sacramento; l'eucaristia; (praznik) Corpus Domini
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti za kaj z dušo in telesom accettare qcs. anima e corpo, senza riserve
anat. maternično telo corpo uterino
jur. zemljiškoknjižno telo corpo catastale

tkívo (-a) n

1. biol. tessuto:
hrustančno, kostno tkivo tessuto cartilaginoso, osseo
rastlinsko, živalsko tkivo tessuto vegetale, animale
rakasto tkivo tessuto canceroso
embrionalno tkivo tessuto embrionale
bot. epitelijsko tkivo tessuto epiteliale
granulacijsko tkivo tessuto granulaceo
hemopoetsko tkivo tessuto emopoietico
limfatično tkivo tessuto linfatico
maščobno tkivo tessuto adiposo
misično tkivo tessuto muscolare
nevralno tkivo tessuto neurale
živčno tkivo tessuto nervoso
žlezno tkivo tessuto ghiandolare

2. ekst. (skupek enot) tessuto, trama

trupl|o srednji spol (-a …) die Leiche, der Leichnam
živalsko truplo der Tierkadaver
… trupla Leichen-
(izkop die Leichenausgrabung, najdba der Leichenfund, prevoz der Leichentransport)
… trupel Leichen-
(konzerviranje die Leichenkonservierung, prevoz der Leichentransport, sežig die Leichenverbrennung)
smrad trupel der Leichengeruch, Verwesungsgeruch
figurativno iti čez trupla über Leichen gehen

ȕgalj ȕglja m
1. premog: kameni, mrki, smedi, drveni, orašasti, komadni ugalj; ložiti ugljem kuriti s premogom
2. drveni ugalj oglje; životinjski ugalj živalsko oglje; koštani ugalj kostno oglje
3. živi ugalj žerjavica

vita¹ f

1. biol. življenje:
vita animale, vegetale živalsko, rastlinsko življenje
o la borsa o la vita! denar ali življenje!
pena la vita pod grožnjo smrtne kazni
questione di vita o di morte življenjsko važno vprašanje
dare la vita a qcn. koga roditi
dare la vita a qcs. pren. kaj ustvariti
dare la vita per qcs. čemu posvetiti vse svoje sile; za kaj umreti, darovati življenje
dover la vita a qcn. komu dolgovati življenje
esser in fin di vita umirati
essere in vita živeti
far grazia della vita pomilostiti na smrt obsojenega
mettere a rischio, a repentaglio la vita tvegati smrt
perdere la vita izgubiti življenje, umreti
privar della vita umoriti
rendere, restituire alla vita iztrgati smrti
rendere la vita difficile a qcn. komu otežiti, zagreniti življenje
restare, rimanere in vita preživeti
salvar la vita a qcn. komu rešiti življenje
togliersi la vita narediti samomor
ne va della vita gre za življenje ali smrt
vender cara la vita drago prodati svoje življenje

2. življenje (v časovnem trajanju):
l'altra vita večno življenje
a vita dosmrtno
in vita mia v svojem življenju
vita natural durante za življenja, za vse življenje (tudi šalj.);
vita media povprečna življenjska doba
passar a miglior vita preminiti, umreti

3. življenje (način):
vita civile, primitiva civilizirano, primitivno življenje
vita attiva, scioperata dejavno, brezdelno življenje
vita privata, pubblica zasebno, javno življenje
che vita! življenje pa tako!
la dolce vita sladko življenje
ragazza di vita pocestnica
ragazzo di vita (mlad) delinkvent, huligan
avere una doppia vita živeti dvojno življenje
cambiar vita začeti novo življenje
fare la bella vita živeti mondeno življenje, živeti uživaško
fare una bella vita živeti brezskrbno
fare la vita evfemistično baviti se s prostitucijo
fare una vita da cani živeti pasje življenje

4. pren. trajanje

5. moč; življenjska sila

6. pren. živost, živahnost:
una descrizione, una strada piena di vita živahen opis, živahna ulica

7. bitje, oseba; živa duša:
non c'è traccia di vita ni žive duše

8. sloves

9. življenje, življenjepis:
una vita romanzata romansirano življenje

10. (stvarni) svet, (človeško) življenje:
che volete? è la vita! kaj hočete, tako je pač življenje

živalsk|i (-a, -o) tierisch, tierhaft; Tier- (ep der Tierepos, film der Tierfilm, gradbeništvo, arhitektura friz der Tierfries, meh der Tierbalg, prizor das Tierstück, anatomija die Tieranatomie, dlaka das Tierhaar, geografija die Tiergeographie, kužna bolezen die Tierseuche, psihologija die Tierpsychologie, selitev die Tierwanderung, sociologija die Tiersoziologie, škoda der Tierschaden, vrsta die Tierart, združba die Tiergesellschaft, truplo der Tierkadaver)
v živalski podobi in Tiergestalt
živalsko pretepsti ipd.: viehisch

živálski animal(-); bestial; animal-like; figurativno brutal, brutish, (zverinski) bestial, beastly

živálska basen (animal) fable
živálski krog astronomija zodiac
živálsko oglje animal charcoal
živálski svet animal world, fauna, pl -s, faunae
živálska vrsta species of animal
živálski vrt zoological gardens pl (ali garden); pogovorno zoo

živálski animal ; figurativno bestial, brutal

živalski krog (astronomija) zodiaque moški spol
živalsko oglje noir moški spol animal
živalski vrt jardin moški spol zoologique
živalski svet monde moški spol (ali règne moški spol) animal

živálski (-a -o) adj.

1. animale, degli animali, zoologico:
živalski organizem organismo animale
živalska vrsta specie animale
živalski vrt giardino zoologico
astr. živalski krog zodiaco
biol. živalski mikroorganizmi microorganismi animali
biol. živalske beljakovine proteine animali
biol. živalski plankton zooplancton
farm. živalsko oglje carbone animale
lit. živalska pesnitev epopea animalesca
živalski škrob glicogeno
živalski zajedavec zooparassita
lingv. živalsko ime zoonimo
živalsko okostje carcame

2. pren. animalesco:
živalski nagoni istinti animaleschi
živalski kriki grida animalesche

3. (surov, okruten) bestiale, crudele

živálski animal ; (surov) bruto ; (poživinjen) animalizado, bestializado

živalski krog (astr) Zodíaco m
živalsko oglje carbón m animal
živalski vrt jardín m (ali parque m) zoológico
živalski svet reino m animal

živalstv|o srednji spol (-a …) die Tierwelt, die Fauna (morsko Meeresfauna, otoško Inselfauna); (živalsko kraljestvo) das Tierreich