Franja

Zadetki iskanja

  • belebt živahen, živ, Natur: živ
  • bewegt

    1. razgiban, živahen

    2. Ladung, Fahrzeug, Energie: gibajoč se, vrteč se, premikajoč se

    3. Meer: razburkan

    4. vrteč se
  • blumig cvetoč, poln cvetja; Stoff: živobarven, živahen (v barvi); Stil, Diktion: okrašen, cvetličen
  • bobbish [bɔ́biš] pridevnik (bobbishly prislov)
    sleng vesel, čil, živahen
  • booming [bú:miŋ]

    1. samostalnik
    hrup, hrušč

    2. pridevnik
    hrupen, bučen; živahen; uspešen
  • boon [bu:n]

    1. samostalnik
    prošnja; ugodnost; ljubeznivost, usluga; blagodejnost; darilo

    2. pridevnik
    vesel, čil, živahen; blagodejen

    boon companion vinski bratec
  • breezy [brí:zi] pridevnik (breezily prislov)
    vetren, zračen; svež, hladen
    figurativno živahen, vesel; predrzen
  • bright1 [brait] pridevnik (brightly prislov)
    jasen, svetel; lesketajoč se, žareč; bister, pameten, duhovit; živ (barva); vesel, živahen; slaven

    to look on the bright side of things biti optimist
    bright eyes žareče oči
    bright prospect ki dobro kaže
  • brillante

    A) agg.

    1. bleščeč, sijoč, sijajen, iskreč se:
    cristallo brillante bleščeč kristal
    occhi brillanti come stelle kot zvezde sijoče oči

    2. ekst. živ, živahen:
    un verde brillante živo zelena barva

    3. sijajen, bleščeč, briljanten; svetel; duhovit, iskriv, prefinjen, izbran, eleganten:
    oratore brillante sijajen govornik
    conversazione brillante duhovit, iskriv pogovor
    risultato brillante sijajen uspeh
    un brillante futuro svetla prihodnost

    4. kozmet.
    acqua brillante briljantina

    B) m

    1. briljant

    2. briljantni prstan:
    il brillante di fidanzamento briljantni zaročni prstan

    3. gled. (igralec živahnih in veselih vlog v 19. stoletju)
  • brioso agg. živahen; živ:
    colore brioso živa barva
  • brioso pogumen; živahen, ognjevit, silen
  • brisk1 [brisk] pridevnik (briskly prislov)
    čvrst; živahen, čil, uren; hladen (veter), svež, osvežujoč; peneč se (vino)

    brisk sale (ali trade) živahen promet
  • brûlant, e [brülɑ̃, t] adjectif goreč, žgoč, vroč, skeleč; figuré živahen, ognjevit, strasten

    question féminin brûlante kočljivo vprašanje
    terrain masculin brûlant (figuré) vroča, nevarna tla
    zèle masculin brûlant gorečnost
    être brûlant d'impatience goreti od nestrpnosti
  • buckish [bʌ́kiš] pridevnik (buckishly prislov)
    po kozlu dišeč
    figurativno gizdalinski; živahen
  • búdan -dna -o, dol. bûdnī -ā -ō
    1. buden, čuječ: biti budan; pratiti događaje -im okom; -i pastiri
    2. živahen, bister: -i seoski momci
  • bustling [bʌ́sliŋ]

    1. pridevnik
    živahen, delaven, hrupen, nemiren, vihrav

    2. samostalnik
    vihranje, direndaj, nepotrebna prizadevnost
  • busy2 [bízi] pridevnik (busily prislov)
    delaven, marljiv, priden; zaposlen; vihrav, nemiren, živahen; aktiven; vsiljiv, radoveden

    to get busy lotiti se dela
    to be busy in (ali at, with) ukvarjati se s čim
  • buxom [bʌ́ksəm] pridevnik (buxomly prislov)
    živahen, čil, vesel; zdrav; čeden; boder; okrogel (ženska)
  • caluroso vroč, gorak; prisrčen, živahen
  • celeber -bris -e, pozneje celebris -e

    1. zelo obiskovan, poln življenja, živahen, obljuden: Ca., Corn., N., T. idr., cuius monumentum celeberrimum in foro, desertissimum in litore Dyrrhachino relictum est Ci., c. forum Ci., circus, lucus O., oppidum Ci., Antiochiae, celebri quondam urbe Ci., portus Caietae celeberrimus Ci., celebre et frequens emporium L.; pesn. pren.: celeberrima fontibus Ide O. bogata studencev, Dianae celebris die H. na dan, ko se gre v Dianino svetišče = na Dianin praznik, celeberrimi colles Front.

    2. met.
    a) od zbrane množice slavljen, praznovan = prazničen, svečan, slavnosten, slovesen: cum diem festum de fastis sustulissent celeberrimum et sanctissimum Ci., Syracusani festos dies agunt celeberrimo virorum mulierumque conventu Ci., celeberrima populi gratulatio Ci., funus fit regium, magis amore civium et caritate quam curā suorum celebre L., convivium c. T. sijajna.
    b) mnogo imenovan, slavljen, poveličevan, poznan: celebre est apud nos imperium tuum Pl., res tota Siciliā celeberrima atque notissima Ci., celebre nomen L. pogosto imenovano, fama inter barbaros c. est L. povsod med barbari je razširjena govorica, duces c. Vell.; s sup.: minus celeber auditu Cu. ne pogosto omenjan; occ. znan, na glasu, slaven, sloveč: Vell., viri urbium excidio celeberrimi L., gentis Aquitanae celeber Messala triumphis Tib., Palaemon grammatica arte celeber Plin., magicae artis magis professione quam scientia celeber Cu., Arminius Graecorum annalibus ignotus, Romanis haud perinde celebris T.; z inf.: Catane generasse pios quondam celeberrima fratres Sil.; abs.: Sibylla Erythraea inter ceteras celebrior... habetur Lact.
    c) pogost, pogosto rabljen, ponavljajoč se, pogosto se kje nahajajoč: celebri gradu Acc. ap. Non., vox tamen illa fuit celeberrima O. ponovil je večkrat... besedo, celeberrima verba loquentur O. v izobilju, verba celebriora Gell., celebri usu Cu. kakor je običajno, lapis celeber trans maria et quondam in Campania Plin. — Adv. celeberiter pogosto, često: c. nominatus Aug.

    Opomba: Celebris kot masc.: Corn., Mel., T., Gell., Ap.; abl. sg. fem. po 1. sklanjatvi: in acie celebrā Pac. fr.