Franja

prae-ficiō -ere -fēcī -fectum (prae in facere) postaviti (narediti, nastaviti, določiti) koga za prefékta (predstojnika, načelnika, nadzornika, poveljnika), postaviti koga čez koga ali kaj, postaviti koga na čelo koga ali česa: O. idr., aliquem provinciae Pl., praefeci rure recte qui curet tamen Pl., aliquem pecori Ci., Syriae Cu., bello gerendo Ci., bello Ci., tantis rebus Ci., pontifices sacris Ci., certum magistratum alicui procurationi Ci., aliquem in exercitu Ci. izročiti (zaupati) komu poveljstvo, podeliti komu častniško službo (prefekturo), postaviti koga za častnika (prefekta), munitioni, Galliae, provinciae C., legatos legationibus C., lucis Avernis V., post suffragante Theramene populi scito restituitur parique absens imperio praeficitur N. biti postavljen (nastavljen) za poveljnika z enako oblastjo (z enakimi pooblastili), exercitui, classi N., ei rei Datamen praefecit N. vodstvo pri tem podvigu je zaupal Datamu, aliquem negotio praeficere N. izvršitev naloge zaupati komu, certos N. določiti (odrediti) zanesljive ljudi, sacerdotes suos cuique deorum praeficere L. slehernemu izmed bogov postaviti (določiti) svečenike za opravljanje bogoslužja, sacerdotio Neptuni Plin., libertos rationibus, libellis et epistulis T., aliquem provinciae T. — Od tod subst. pt. pf. praefectus -ī, m predstojnik, načelnik, nadzornik, poveljnik, prefékt.

1. v zasebnem življenju: praefectos (sc. familiarum) alacriores faciundum praemiis Varr., nec mulieribus praefectus praeponatur Ci., his (sc. Graeculis philosophis) utitur quasi praefectis libidinum suarum Ci.; šalj.: praefecti popinae atque luxuriae Favorinus ap. Gell. največji sladokusci in rafinirani uživači.

2. v javnosti
a) kot naslov raznih civilnih in vojaških oblastnikov (prim. praefectura): praefectus gymnasii (= gr. γυμνασιάρχης) Pl. gimnaziárh, praefectus moribus mulierum (= gr. γυναικονόμος) Pl. nadzornik ženskih nravi (ženske morale) in domače discipline, praefectus morum N. ali moribus Ci. nravi, praefectus custodum N. prefekt (poveljnik) straže, praefectus nocturnae custodiae Ap. prefekt (poveljnik) nočne straže (nočnih straž), praefectus vigilum T., Icti. ali vigilibus Icti. prefekt (načelnik) redarjev oz. nočne straže (poveljnik kohort, ki so skrbele tudi za požarno varnost), praefectus annonae L. ali rei frumentariae T. prefekt za oskrbo z žitom, nadzornik žitarstva, višji tržni nadzornik, preskrbovalec živeža, oskrbovalec z živežem, praefectus aerarii (aerario) L., Plin. iun. prefekt (nadzornik) državne blagajne = zakladnik, zakladničar, praefectus urbis (urbi) Varr. ap. Gell., L., T., Plin., Gell., Suet., Icti. (tudi samo praefectus Suet.) mestni prefekt, mestni (= rimski) poglavar (= rimski župan), upravitelj Rima, v času republike le namestnik odsotnega konzula, za časa cesarjev stalna služba s svojim sodstvom; odgovoren je bil za ohranjanje reda in miru znotraj mestnih meja in s tem namenom je pod svojo oblastjo imel tri mestne kohorte (= policijski oddelki, cohortes urbanae) = praefectus urbicus Lamp., praefectus castrorum (castris) T., Vell. taborski prefekt, nadzornik postavitve tabora, ki je skrbel za postavljanje tabora in pripravo vseh za postavitev potrebnih stvari, praefectus fabrum C., N., Vell. prefekt rokodelcev, poveljnik inženirskega oddelka, vodja vojaškega tehničnega oddelka, tudi = delovodja: Ci., praefectus praetorii T., Suet. ali praetorio Veg., Icti. ali praetorianorum Suet. ali praetoriarum cohortium T. (tudi samo praefectus Plin. iun.) prefekt pretorijancev, pretorij(an)ski prefekt, poveljnik cesarske telesne straže (pod njegovim poveljstvom je bilo devet elitnih kohort pretorijancev (cohortes praetoriae)), v poznem cesarstvu tudi upravitelj oz. namestnik v enem od štirih glavnih delov rimskega cesarstva, toda praefectus cohortis (praetoriae) T. častnik, oficir, praefectus legionis T., Suet. legijski prefekt, prefekt legije, poveljnik legije, legijski poveljnik (v času republike imenovan legatus legat), praefectus classis L., Ci., N., T., Plin. mornariški prefekt, prefekt (poveljnik) ladjevja (brodovja, mornarice), admiral, praefectus navis poveljnik ladje, ladjevodja, kapitan, v pl. praefecti navium L., Fl.
b) poveljnik oddelka vojske (bodisi konjeniškega krila (ala) ali kohorte (cohors) v pehoti): praefectus equitum Gallorum Hirt., alae T., cohortis T., pogosto samo praefectus C., Ci., N. (vojaški) poveljnik.
c) α) v rimskem cesarstvu cesarski namestnik, cesarski upravitelj, prefékt: praefectus Aegypti Suet., Alpium Plin. Od tod β) preneseno na nerimske razmere (za poveljnike in visoke državne uradnike Perzijcev in drugih azijskih narodov): Lydiae, Ioniae totiusque Phrygiae N. satrap, praefecti regii N. satrapi, praefectus regius L. ali regis S. ali Cassandri N. general, podpoveljnik, paša, v sklopu tudi samo praefectus Fl.

seminare v. tr. (pres. semino)

1. agr. sejati, zasejati:
seminare il grano sejati žito
seminare un campo a grano zasejati njivo z žitom
seminare sulla rena pren. početi kaj jalovega

2. pren. raztresti, raztrositi

3. pren. sejati:
seminare discordia sejati razdor

4. šport žarg. pustiti, puščati za seboj (zasledovalce); imeti, doseči precejšnjo prednost (nad nasprotniki)
PREGOVORI: chi semina vento, raccoglie tempesta preg. kdor seje veter, žanje vihar
chi non semina non miete preg. kdor ne seje, ne žanje

tenere^*

A) v. tr. (pres. tēngo)

1. držati, pridržati, zadrževati; podržati; zgrabiti; nositi:
tenere le briglie držati uzde
tenetelo, il ladro sta scappando držite tatu! beži!
tieni un po' il lampadario che avvito la lampadina pridrži malo lestenec, da privijem žarnico
è lui che tiene il peso della famiglia on nosi breme družine
tiene l'anima coi denti pren. komaj se ga duša drži
tenere il mare navt. biti ploven, sposoben za plovbo
tenere il sacco a qcn. pren. držati komu vrečo

2. držati, imeti, nositi:
tenere il cappello in testa nositi klobuk na glavi
tenere in ansia qcn. puščati koga v skrbeh
tenere a bada qcn. paziti na koga
tenere un bambino a battesimo, a cresima biti otroku krstni, birmanski boter
tenere una cameriera imeti služkinjo
tenere un campo a grano njivo zasejati z žitom
tenere qcn. come un cane s kom zelo grdo ravnati
tenere le distanze con qcn. pren. držati koga na spoštljivi razdalji, ne dovoliti komu domačnosti
tenere la lingua a posto držati jezik za zobmi, brzdati jezik, ne žaliti
tenere qcs. a memoria, a mente zapomniti si kaj
tenere una nota glasba držati noto
tenere il piede in due staffe pren. sedeti na dveh stolih
tenere una pratica in sospeso admin. ne rešiti zadeve
tenere qcn. in pugno pren. imeti koga v oblasti
tenere la rabbia brzdati, krotiti jezo
tenere la testa a partito imeti glavo na mestu, ravnati preudarno

3. držati; izpolniti, izpolnjevati; ne izdati; spoštovati:
tenere la parola držati besedo
tenere fede al giuramento držati, izpolniti prisego
tenere un segreto ne izdati skrivnosti
tenere un impegno spoštovati obvezo

4. držati, imeti; vzeti, jemati:
tieni!, pog.
te'! na, vzemi!

5. južnoital. imeti (posedovati):
tengo in tutto mille lire imam vsega tisoč lir

6. imeti (prostor); zakrivati; zasesti; braniti (tudi pren.):
l'arazzo tiene tutta una parete gobelin prekriva vso steno
il nemico tiene ormai tutta la regione sovražnik je že zasedel vse področje

7. imeti, opravljati funkcijo, dejavnost:
tenere un incarico al ministero opravljati funkcijo na ministrstvu
tenere bottega imeti trgovino
tenere banco igre imeti banko; pren. voditi pogovor, imeti glavno besedo

8. držati (vsebina):
la bottiglia tiene un litro steklenica drži liter

9. imeti, voditi, udeležiti, udeleževati se:
tenere consiglio con qcn. posvetovati se s kom
tenere una riunione imeti sestanek

10. iti, voziti, držati (se) (tudi pren.):
tenere la destra iti po desni
tenere un contegno scorretto pren. obnašati se nespodobno, neolikano
tenere la parte, le parti di qcn. biti na strani nekoga, nekoga podpirati
tenere la rotta navt. držati se smeri (plovbe)
tenere la strada avto držati se ceste
tenere sempre la medesima strada iti vedno po isti poti
tenere testa a qcn. kljubovati komu

11. imeti za:
tenere certo, probabile imeti za gotovo, za verjetno
tenere qcn., qcs. in nessun conto ne ceniti koga, česa
tenere qcs. per fermo imeti kaj za gotovo

12. (v raznih izrazih se pomen spreminja glede na predmet)
tenere caldo biti topel (oblačilo)
tenere compagnia delati družbo
tenere conto di qcs. kaj upoštevati
tenere un discorso imeti govor
tenere una lezione imeti predavanje
tenere un linguaggio sconveniente izražati se neprimerno
tenere d'occhio qcn. koga imeti na očeh, nadzorovati, na skrivaj opazovati
tenere stretto stisniti, stiskati
tenere udienza imeti razpravo

B) v. intr.

1. držati, vzdržati:
tenere alla distanza šport vzdržati (do konca tekmovanja)
tenere duro vzdržati, ne popustiti, ne popuščati
il mercato tiene pren. stanje na trgu je zadovoljivo

2. držati, biti trden, odporen, obstojen; pren. biti tehten, prepričljiv:
una colla che tiene bene lepilo, ki dobro drži
le tue sono ragioni che non tengono tvoje utemeljitve ne držijo, niso prepričljive

3. iti:
tenere a destra iti po desni
tenere dietro a qcn. iti za kom, koga zasledovati

4.
tenere per qcn. držati za koga
tenere per una squadra šport navijati za neko moštvo

5. veliko dati na:
uno scrittore che tiene alla forma pisatelj, ki mu je do oblikovne izpiljenosti
tengo a dichiarare che... moram izjaviti, da... izjavljam, da...

6. biti podoben; imeti kaj skupnega:
il fatto tiene dell'incredibile dogodek je videti neverjeten
il bambino tiene dalla madre otrok je podoben materi, je po materi

C) ➞ tenersi v. rifl. (pres. mi tēngo)

1. držati se za:
tieniti forte alla ringhiera drži se močno za ograjo
i due si tenevano per mano držala sta se za roko

2. držati se, biti (v položaju):
tenersi aggiornato biti na tekočem
tenersi sulla difensiva ne napadati
tenersi a disposizione di qcn. biti komu na razpolago
tenersi a distanza, da parte držati se na strani
tenersi a galla plavati, biti na površini
tenersi inginocchiato, in piedi klečati, stati pokonci
tenersi sulle sue držati se zase, biti užaljen

3. zadržati se:
tenersi a stento dal ridere komaj zadrževati smeh

4. upoštevati, poslušati; omejiti, omejevati se na; spoštovati; ravnati se, obnašati se:
tenersi al consiglio di qcn. upoštevati mnenje nekoga
tenersi ai fatti omejiti se na dejstva
tenersi bene a tavola lepo se obnašati pri mizi

5. iti:
tenersi a sinistra iti po levi
tenersi al largo (da) pluti na odprtem morju; pren. držati se daleč od
tenersi al vento pluti z vetrom; pren. biti previden, oprezen

6. biti, čutiti se:
tenersi offesi, onorati biti užaljen, biti počaščen

traficar [c/qu] sem in tja potovati; trgovati, mešetariti, barantati, krošnjariti

traficar en granos, en caballerías trgovati z žitom, konji

trgováti comerciar; tratar; traficar

trgovati s konji, z žitom traficar (ali comerciar) en caballerías, en granos
trgovati z volno tratar en lanas
trgovati na veliko comerciar por mayor

trgóvec merchant, tradesman, dealer; shopkeeper

trgóvci pl dealers pl; merchants pl, tradespeople, wholesalers pl, commercial world
veliki trgóvci the big dealers, people in big business, big businessmen
mali trgóvci small tradespeople
trgóvec na debelo wholesale dealer, wholesaler, merchant
trgóvec na drobno retailer, retail dealer, shopkeeper, ZDA storekeeper
komisijski trgóvec commission agent, commission merchant
trgóvec z belim blagom (figurativno) white-slaver
trgóvec s konji horse dealer, VB (zlasti nepošten) coper
trgóvec z lesom timber merchant
trgóvec s pisalnimi potrebščinami stationer
trgóvec s pohištvom furniture dealer
trgóvec z ribami fishmonger
trgóvec s sadjem fruiterer
trgóvec s špecerijskim blagom grocer
trgóvec z vinom na debelo wine merchant
trgóvec z zelenjavo greengrocer
trgóvec z žitom corn merchant, corn chandler
trgóvec z živino cattle dealer

trgóvec commerçant moški spol , marchand moški spol , négociant moški spol

trgovec na debelo (na drobno) commerçant en gros (en détail)
mali trgovec petit commerçant, détaillant moški spol
trgovec z drobnim blagom mercier moški spol
trgovec z igračami marchand de jouets
trgovec s konji marchand de chevaux, (pejorativno) maquignon moški spol
trgovec s krznom pelletier moški spol, fourreur moški spol
lesni trgovec marchand de bois, négociant en bois
trgovec s pohištvom marchand de meubles
trgovec s sadjem marchand de fruits, fruitier moški spol
trgovec s starim železom marchand de ferraille, ferrailleur moški spol
trgovec s suknom drapier moški spol
trgovec s sužnji marchand d'esclaves, négrier moški spol
špecerijski trgovec épicier moški spol
trgovec z umetninami marchand d'objets d'art
trgovec z izdelki iz usnja maroquinier moški spol
trgovec z volno lainier moški spol
trgovec z zelenjavo marchand de légumes
trgovec z živino marchand de bestiaux
trgovec z žitom marchand de céréales, négociant en céréales (ali en grains)

trgóvec comerciante m ; negociante m ; mercader m

trgovec na debelo comerciante en gran escala
mali trgovec tendero m, tendero m detallista
Beneški trgovec (drama) El mercader de Venecia
trgovec z igračami comerciante m en juguetes
trgovec s sadjem frutero m
trgovec z zelenjavo verdulero m
trgovec s krznom comerciante en pieles, peletero m
lesni trgovec comerciante de maderas, maderero m
trgovec s pohištvom comerciante en muebles
trgovec s suknom, z volno comerciante en paños, en lanas (ali lanero m)
špecerijski trgovec especiero m
trgovec s starim železom chatarrero m
trgovec z umetninami comerciante de objetos de arte
trgovec z usnjem comerciante en pieles (ozir. de cueros)
trgovec z živino tratante m de ganados
trgovec z žitom negociante m de trigos

trgovin|a² ženski spol (-e …) trgovanje: der Handel, das Geschäft (državna Staatshandel, izvozna Exporthandel, Ausfuhrhandel, karavanska Karawanenhandel, menjalna Tauschhandel, notranja Binnenhandel, Inlandshandel, obračunska Verrechnungshandel, pomorska Seehandel, prodajna Verkaufhandel, prosta Freihandel, razpošiljalna Versandhandel, svetovna Welthandel, špekulantska Spekulationshandel, tranzitna Durchfuhrhandel, Zwischenhandel, Transithandel, na drobno Detailhandel, Einzelhandel, Kleinhandel, s soljo Salzhandel, s sužnji Sklavenhandel, s tobačnimi izdelki Tabakhandel, z belim blagom Mädchenhandel, z gradbenim materialom Baustoffhandel, z lesom Holzhandel, z mamili Rauschgifthandel, z nepremičninami Immobilienhandel, Grundstückshandel, z opijem Opiumhandel, z orožjem Waffenhandel, z umetninami Kunsthandel, z žitom Getreidehandel, z živili Lebensmittelhandel, uvozna Einfuhrhandel, Importhandel, zunanja Außenhandel, Auslandshandel)
vezana trgovina das Koppelungsgeschäft
konferenca ZN o trgovini in razvoju die Welthandelskonferenz
minister za trgovino der Handelsminister
ministrstvo za trgovino das Handelsministerium

trgovína (trgovanje) comercio m , tráfico m , negocio m ; (lokal) tienda f , comercio m

ministrstvo za trgovino Ministerio m de Comercio
trgovina na debelo (na drobno) comercio al por mayor (al por menor)
trgovina s čevlji (z usnjem) comercio de calzado (de pieles ozir. de cueros ozir. de curtidos)
trgovina s črnci (z dekleti) trata f de negros (de blancas)
trgovina z mešanim blagom tienda f de géneros mixtos
delikatesna trgovina tienda de comestibles finos, A fiambrería
galanterijska (lesna, manufakturna, z volno) trgovina comercio de bisutería fina (de maderas, de artículos manufacturados, de lanas)
izvozna (uvozna, notranja, pomorska, svetovna) trgovina comercio de exportación (de importación, interior, marítimo, mundial ali internacional)
trgovina s kolonijalnim blagom comercio de las colonias
komisijska trgovina comisión f
konfekcijska trgovina tienda de confecciones, almacén m de ropas hechas
menjalna trgovina (comercio m de) trueque m
trgovina z modnim blagom tienda f de modas
trgovina z muzikalijami comercio de música
trgovina z nepremičninami comercio de (bienes) inmuebles
trgovina na obroke comercio a plazos
oderuška trgovina comercio usurario
trgovina z odpustki tráfico m de indulgencias
trgovina z opijem (z mamili) tráfico m de opio (de estupefacientes)
trgovina s papirjem, s pisalnimi potrebščinami papelería f
trgovina s pohištvom mueblería f, almacén m de muebles
trgovina z ribami (ribarnica) pescadería f
trgovina s svilo comercio de la seda; sedería f
špecerijska trgovina especiería f
svobodna trgovina libre cambio m
trgovina s tobakom (z vinom, z žitom) comercio de tabacos (de vinos, de cereales ali de granos)
tranzitna trgovina comercio de tránsito
trgovina z umetninami comercio de objetos de arte
trgovina z urami relojería f
trgovina z železnino ferretería f
trgovina z živino comercio de ganado(s)
trgovina s starino prendería f, baratillo m
trgovina s steklom comercio de cristalería
trgovina s sužnji (hist) tráfico m de esclavos

tripoter [-pɔte] verbe transitif nenežno ravnati, otipavati; commerce špekulirati (quelque chose s čim); verbe intransitif počenjati nečedne, nepoštene finančne posle, slepariti; brozgati, brskati

ne tripotez pas ces fruits! ne otipavajte tega sadja!
tripoter l'argent d'autrui špekulirati s tujim denarjem
tripoter dans un tiroir brskati po predalu
tripoter sur les blés špekulirati z žitom
(vulgairement) tripoter une femme otipavati, šlatati žensko

zasejáti (-séjem)

A) perf. ➞ sejati

1. seminare:
zasejati njivo z žitom seminare il campo a grano
zasejati travo inerbire

2. pren. seminare, suscitare, diffondere:
zasejati dvome, nemir suscitare dubbi, allarme, inquietudine

B) zasejáti se (-em se) perf. refl. crescere; disseminarsi, diffondersi

zasúti (jamo) combler, remblayer; ensevelir

zasuti z bombami bombarder; (z dobrotami) couvrir
mlinski kamen zasuti z žitom alimenter la meule en blé

žit|o srednji spol (-a …) rastlinstvo, botanika, agronomija in vrtnarstvo das Getreide (jaro Sommergetreide, krmno Futtergetreide, poležano Lagergetreide, semensko Saatgetreide); die Kornfrucht, das Korn
krušno žito das Brotgetreide, die Brotfrucht
ozimno žito das Wintergetreide, der Winterweizen, die Winterung
divje žito (orjaška bilnica) der Riesen-Schwingel
… žita Getreide-, Korn-
(cena der Getreidepreis, izvoznica die Getreideausfuhrland, pridelovanje der Kornbau, der Kornanbau, Getreideanbau, vrsta die Getreidesorte, die Getreideart)
izdelek iz žita das Getreideprodukt
… za žito Getreide-, Korn-
(bunker der Korntank, silos der Getreidespeicher, das Getreidesilo, mlin die Getreidemühle)
trgovina z žitom der Getreidehandel

žíto céréales ženski spol množine , blé moški spol , grain(s) moški spol, (množina)

jaro žito blés de mars
krušno žito céréales panifiables
semensko žito blé de semence
trgovec z žitom marchand moški spol (ali négociant moški spol) en céréales
trgovina z žitom commerce moški spol des céréales (ali des grains)
uvoz (izvoz) žita importation ženski spol (exportation ženski spol) des céréales

žíto (-a) n agr. cereale; ekst. grano, frumento:
žito zori il grano matura
mlatiti, žeti žito trebbiare, mietere il grano
mleti, vejati žito macinare, ventilare, spulare il grano
jaro, ozimno žito frumento estivo, invernale
krmno, semensko žito biada, grano da semina
žita (žitarice) cereali
agr. prebiralnik za žito crivello per cereali
trgovina z žitom commercio dei cereali

žíto trigo m ; cereales m pl , granos m pl ; frumento m

izvoz (uvoz) žita exportación f (importación f) de cereales (ali de grano)
trgovec z žitom tratante m en granos, negociante m de trigos
trgovina z žitom comercio m de trigos
semensko žito simientes f pl, semillas f pl, granos m pl

ἅμ-αξα [Et. ἅμα, εἷς + ἄξων, os; "voz z eno osjo"] (ep. ἄμαξα) 1. (četverokolesen) tovorni voz, ἅ. σίτου voz z žitom. 2. Veliki medved (zvezda).

βαθυ-λήιος 2 (λήιον) ep. z visokim žitom porastel, rodoviten; τέμενος bujno žitno polje.

σῑτ-αγωγός 2 (σῖτος, ἄγω) ki vozi žito, žitovozen, πλοῖα ladje za žito ali z žitom.