Franja

Zadetki iskanja

  • kutinov pridevnik
    1. (v kulinariki) ▸ birs
    kutinova marmelada ▸ birslekvár
    kutinovo žganje ▸ birspálinka
    kutinova mezga ▸ birspüré
    Povezane iztočnice: kutinov sir

    2. (o drevesu) ▸ birs
    kutinovo drevo ▸ birsalmafa, birskörtefa

    3. (o plodu) ▸ birsalma, birskörte
    kutinove peške ▸ birsalmamag
  • okús (-a) m

    1. gusto, sapore:
    grenak okus gusto amaro, amarognolo
    plin brez barve, vonja in okusa gas incolore, inodore, insapore
    žganje ima okus po janežu l'acquavite sa di anice

    2. (merila o lepem, primernem, skladnem) gusto:
    dobrega, slabega okusa di buon, di cattivo gusto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    okus po divjadi selvatico
    okus po kisu acetosità
    okus po pogretem rifritto
    okus po prismojenem bruciaticcio
    okus po rahlo gnilem marciolino
    okus po sodu legnino
    okus po žarkem rancido
    okus (kakega) vina beva
    PREGOVORI:
    kolikor ljudi, toliko okusov tanta gente, tanti gusti; lat. de gustibus non (est) disputandum
    okus časa se spreminja i gusti cambiano col tempo
  • péč1 (sobna) stove; (pekovska) oven

    električna (plinska) péč electric (gas) stove
    opekarska péč brick kiln
    tovarniška péč furnace
    péč za sušenje kiln
    visoka péč (tall iron) blast furnace; (za žganje apna) limekiln
    trajno žareča péč slow-combustion stove
  • piti (pijem) popiti

    1. čaj, mleko, vodo: trinken (Tee trinken, Milch trinken, Wasser trinken)
    vedno, redno: piti čaj/pivo/vino ein Teetrinker/Biertrinker/Weintrinker sein
    dati piti komu zu trinken geben
    piti na zdravje anstoßen auf (die Gesundheit), trinken auf
    piti bratovščino Bruderschaft trinken
    piti za korajžo sich Mut antrinken

    2. (biti pijanec) trinken, saufen, ein Gewohnheitstrinker sein
    piti kot žolna saufen wie ein [Faß] Fass, einen Schwamm im Magen haben
    po malem piti žganje schnäpseln
    ki rad pije trinkfreudig

    3.
    piti kri Blut saugen (tudi figurativno)
  • pleterska hruška stalna zveza
    (žganje s hruško v steklenici) ▸ pleterjei körtepálinka
  • porcelán porcelaine ženski spol ; (neglaziran) biscuit moški spol

    pristen (nepristen), japonski, kitajski, sevrski, saški porcelan porcelaine authentique (imitée), du Japon, de Chine, de Sèvres, de Saxe
    industrija porcelana industrie ženski spol porcelainière
    predmet iz porcelana porcelaine ženski spol
    tovarna, trgovina porcelana manufacture ženski spol, magasin moški spol de porcelaine
    dvakrat žgati porcelan biscuiter
    žganje porcelana cuisson ženski spol de la porcelaine
  • pridélek (-lka) m

    1. agr., gozd. prodotto:
    gozdni pridelki prodotti forestali
    kmetijski, poljski pridelki prodotti agricoli

    2. raccolto; resa; produzione:
    spravljanje pridelka l'immagazzinamento del raccolto
    hektarski pridelek resa per ettaro

    3. produzione:
    žganje domačega pridelka un brandy di produzione locale, nazionale, fatto in casa
  • ràd (ráda -o) adj.

    1. volentieri, di buon grado, di buona voglia:
    ali greš z menoj? Rad vieni con me? Volentieri

    2. rad bi (izraža željo osebka):
    rada bi se poročila vorrebbe, le piacerebbe sposarsi
    domov bi rad vorrei andare a casa

    3. imeti rad (ljubiti) amare, voler bene; ekst. piacere:
    otroci imajo radi babico i bambini amano la nonna
    na obrazu se mu pozna, da ima rad žganje gli si vede in faccia che gli piace bere

    4. (izraža nagnjenje k določenemu dogajanju, pogostnost dejanja):
    rada pleše le piace ballare
    zelo rado jo zebe è un tipo freddoloso
    kaj takega se rado zgodi cose del genere capitano spesso

    5. pren. rad ali nerad volente o nolente, spinte o sponte, che si voglia o no:
    to moraš narediti rad ali nerad questo devi farlo, volente o nolente
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    rade volje narediti kaj fare qcs. volentieri, di buona voglia
    pog. rada se gledata i due si vogliono bene
    pojdi že, bog te nima rad e vattene una buona volta
    pren. preveč rad se imeti aver troppa cura di sé
  • rižev (-a, -o) Reis- (narastek der Reisauflauf, papir das Reispapier, škrob die Reißstärke, žužek der Reiskäfer, jed die Reisspeise, das Reisgericht, juha die Reissuppe, pojedina die Reistafel, rastlina die Reispflanze, slama das Reisstroh, polje das Reisfeld, vino der Reiswein, žganje der Reisschnaps, Reisbranntwein)
  • rížev de riz

    riževa juha potage moški spol au riz
    rižev narastek soufflé moški spol au riz
    riževa moka farine ženski spol de riz
    rižev puder poudre ženski spol de riz
    riževa slama, riževica paille ženski spol de riz
    riževo žganje eau-de-vie ženski spol de riz, arac(k) moški spol
  • rížev (-a -o) adj. di, del riso; agr. risiero, risicolo:
    riževo zrno chicco di riso
    riževo polje risaia
    gastr. tosk. rižev cvrtnjak sommommolo
    rižev hrustavec, kroket supplì
    rižev papir carta di riso
    riževo pleve pula
    riževo žganje sakè
  • rížev de arroz

    riževa moka (puder, puding, žganje) harina f (pastel m, polvo m, aguardiente m) de arroz
  • rúm ron m

    rumova esenca esencia f de ron
    rumovo žganje aguardiente m estilo ron
  • ržén rye(-)

    ržén kruh rye bread
    ržéna moka rye flour
    ržéno seme rye seed
    ržén škrob rye starch
    ržéno žganje ZDA rye
  • skúhati (-am)

    A) perf. ➞ kuhati

    1. cucinare, cuocere; fare, preparare:
    skuhati domače jedi cucinare piatti casalinghi
    skuhati kosilo, večerjo preparare il pranzo, la cena
    skuhati gostom, za družino cucinare per gli ospiti, per la famiglia
    skuhati polento fare la polenta
    skuhati čaj, kavo fare il tè, il caffè

    2. preparare; distillare; fare:
    skuhati marmelado fare la marmellata
    skuhati žganje distillare l'acquavite
    skuhati oglje fare la carbonella

    3. pren. combinare (guai, pasticci); ordire, tramare:
    ta bo še kakšno skuhal costui è capace di farne di tutti i colori
    skuhati zaroto ordire una congiura
    skuhati si lepo godljo, kašo cacciarsi, mettersi in un bel pasticcio
    skuhati kaj pametnega fare qcs. di intelligente
    skuhati neverjetno zgodbo inventare una storia di sana pianta

    B) skúhati se (-am se) perf. refl. pren.

    1. (nastati, razviti se) venirne, uscirne:
    kdo ve, kaj se bo iz tega skuhalo chissà cosa ne verrà fuori

    2. morire, crepare dal caldo; avere troppo caldo;
    v vagonu smo se skuhali nella vettura si crepava letteralmente dal caldo
  • slivov pridevnik
    1. (v kulinariki) ▸ szilva-, szilvás
    slivov kompot ▸ szilvakompót
    slivova marmelada ▸ szilvalekvár
    slivov cmok ▸ szilvás gombóc
    slivovo žganje ▸ szilvapálinka
    slivova pita ▸ szilvás pite

    2. (o drevesu) ▸ szilva-
    slivovo drevo ▸ szilvafa
    slivov les ▸ szilvafa
    slivova veja ▸ szilvaág

    3. (o plodu) ▸ szilva-
    slivova koščica ▸ szilvamag

    4. (o barvi) ▸ szilva-
    slivova barva ▸ szilvaszín
    Kombinacija srebrne in nekakšne slivove barve za moj okus ni ravno najboljša, je pa znosna. ▸ Az ezüst és a szilvaszín kombinációja nem felel meg a legjobban az ízlésemnek, de elviselhető.
    slivov odtenek ▸ szilvaárnyalat
  • steklenic|a ženski spol (-e …) die Flasche, die Glasflasche, strokovno: das Gebinde; (dvolitrska Zweiliterflasche, evropska Europaflasche, kavcijska Pfandflasche, litrska Literflasche, mleka Milchflasche, sadnega soka Fruchtsaftflasche, vina Weinflasche, za enkratno uporabo Einwegflasche, Wegwerfflasche, kisa Essigflasche, za večkratno uporabo Mehrwegflasche, za žganje/žganja Schnapsflasche, šampanjska Sektflasche, tričetrtlitrska Dreiviertelliterflasche, vinska Weinflasche)
    vrat steklenice der Flaschenhals
    iz steklenice aus der Flasche
    na steklenice/ cele steklenice flaschenweise
    napis na steklenici die Flaschenaufschrift
    v steklenicah Flaschen-
    (mleko die Flaschenmilch, pivo das Flaschenbier)
    vrenje v steklenici die Flaschengärung
    pismo v steklenici die Flaschenpost
    polniti v steklenice auf Flaschen ziehen
    … za steklenice Flaschen-
    (nosilka der Flaschenkasten, odpirač der Flaschenöffner, kavcija das Flaschenpfand)
  • svój (svôja -e)

    A) adj.

    1. (izraža svojino osebka) mio, tuo, suo, nostro, vostro, loro; proprio:
    posodil ti bom svoj avto ti presto la mia auto
    obleci svoj novi plašč mettiti il tuo nuovo cappotto
    obdelovati svojo zemljo lavorare la propria terra

    2. (izraža splošno pripadnost osebku) proprio, suo:
    doseči svoj namen raggiungere il proprio scopo
    šel je v pokoj na svojo željo fu pensionato di sua volontà
    izboljšati svoj položaj migliorare la propria posizione

    3. (izraža sorodstveno, družbeno razmerje do osebka) mio, tuo, suo ecc., proprio:
    razvajati svoje otroke viziare i propri bambini
    ljubiti svojo domovino amare la propria patria
    obiskal bom svoje starše andrò a trovare i miei genitori

    4. (izraža izhajanje od osebka, stalno povezanost z osebkom) mio, tuo ecc. proprio:
    s svojim delom se je vsem prikupil col suo lavoro ha conquistato le simpatie di tutti
    imam svoj stalni prostor pri mizi ho un mio posto fisso a tavola

    5. (izraža ustreznost) mio, tuo ecc., proprio:
    dati, spraviti kaj na svoje mesto mettere qcs. al proprio posto

    6. (izraža posebnost, drugačnost glede na ljudi, stvari iste vrste) mio, tuo ecc., proprio:
    imeti svoj način govorjenja, pisanja avere un proprio modo di parlare, di scrivere
    imel je svojo držo aveva un suo portamento

    7. pog. (izraža približnost) un, su:
    sod drži svojih sto litrov la botte conterrà un cento litri
    mož ima svojih sedemdeset let sarà sulla settantina

    8. (poudarja besedo, ki se nanjo nanaša) suo:
    kriza je dosegla svoj vrh la crisi raggiunse il suo apice
    program ima svoje slabe strani il programma ha dei lati deboli

    9. za svojo osebo (izraža omejitev) quanto a me, a te, a lui, a lei...; per me, per te, per lui ecc.:
    za svojo osebo priznam, da mi je vseeno per me fa lo stesso
    trener je bil sam za svojo osebo prepričan, da bodo zmagali quanto all'allenatore, era convinto che avrebbero vinto

    10. sam svoj (neodvisen, samostojen) libero, indipendente:
    biti sam svoj gospodar essere padroni di sé
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    svoj čas, svoje čase una volta, prima
    imeti svoj dan essere in gran forma, avere successo
    ne videti česa še svoj živi dan non aver visto mai qcs.
    biti vreden svojega denarja avere un prezzo conveniente; pren. valere oro (più dell'oro)
    priti k svojim andare dai parenti, andare a trovare i familiari
    izreči svoj ne respingere, rifiutare
    bibl., pren. v potu svojega obraza si služi kruh si guadagna il pane col sudore della sua fronte
    pren. znati o pravem času pristaviti svoj piskrček saper trovare il proprio tornaconto
    pren. biti pravi otrok svoje dobe essere figlio del proprio tempo
    pren. ne moči iz svoje kože non poter cambiar pelle
    pren. vsaka stvar ima svoje meje per ogni cosa ci sono dei limiti
    pren. stvari gredo svojo pot la faccenda procede bene, normale
    delati na svojo roko fare di testa propria, a insaputa o senza il consenso degli altri
    pren. vzeti stvari v svoje roke fare da sé, decidere da soli
    pren. ne kazati svojih let portare bene gli anni
    pren. hoditi svoja pota andare per la propria strada
    živeti po svoje vivere a modo proprio

    B) svój (svôja -e) m, f, n pren.
    dajati vsakemu svoje dare a ognuno ciò che gli spetta (il suo)
    pren. vedno gnati svojo non sentir ragione
    dobiti svoje avere ciò che si merita
    odsedeti svoje scontare la pena
    žganje je kmalu opravilo svoje i fumi dell'alcol si fecero presto sentire; il bere lo portò presto alla tomba
    naj le pride, da mu povem svoje ben venga, così gli dico quel che si merita
    pog. odsedeti svoje (svojo kazen) scontare la pena
    dekle že ima svojega (fanta) la ragazza l'ha già il fidanzato
    biti pri svojih stare con (propri) familiari
  • šnops [ô] moški spol (-a …) igra s kartami: das Sechsundsechzig; pijača ➞ → žganje
  • víšnja botanika (sour cherry) marasca; mahaleb cherry; morello cherry

    višnjevo žganje cherry brandy; maraschino