-
kutinov pridevnik1. (v kulinariki) ▸
birskutinova marmelada ▸ birslekvár
kutinovo žganje ▸ birspálinka
kutinova mezga ▸ birspüré
Povezane iztočnice: kutinov sir2. (o drevesu) ▸
birskutinovo drevo ▸ birsalmafa, birskörtefa
3. (o plodu) ▸
birsalma, birskörtekutinove peške ▸ birsalmamag
-
okús (-a) m
1. gusto, sapore:
grenak okus gusto amaro, amarognolo
plin brez barve, vonja in okusa gas incolore, inodore, insapore
žganje ima okus po janežu l'acquavite sa di anice
2. (merila o lepem, primernem, skladnem) gusto:
dobrega, slabega okusa di buon, di cattivo gusto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
okus po divjadi selvatico
okus po kisu acetosità
okus po pogretem rifritto
okus po prismojenem bruciaticcio
okus po rahlo gnilem marciolino
okus po sodu legnino
okus po žarkem rancido
okus (kakega) vina beva
PREGOVORI:
kolikor ljudi, toliko okusov tanta gente, tanti gusti; lat. de gustibus non (est) disputandum
okus časa se spreminja i gusti cambiano col tempo
-
péč1 (sobna) stove; (pekovska) oven
električna (plinska) péč electric (gas) stove
opekarska péč brick kiln
tovarniška péč furnace
péč za sušenje kiln
visoka péč (tall iron) blast furnace; (za žganje apna) limekiln
trajno žareča péč slow-combustion stove
-
piti (pijem) popiti
1. čaj, mleko, vodo: trinken (Tee trinken, Milch trinken, Wasser trinken)
vedno, redno: piti čaj/pivo/vino ein Teetrinker/Biertrinker/Weintrinker sein
dati piti komu zu trinken geben
piti na zdravje anstoßen auf (die Gesundheit), trinken auf
piti bratovščino Bruderschaft trinken
piti za korajžo sich Mut antrinken
2. (biti pijanec) trinken, saufen, ein Gewohnheitstrinker sein
piti kot žolna saufen wie ein [Faß] Fass, einen Schwamm im Magen haben
po malem piti žganje schnäpseln
ki rad pije trinkfreudig
3.
piti kri Blut saugen (tudi figurativno)
-
pleterska hruška stalna zveza
(žganje s hruško v steklenici) ▸ pleterjei körtepálinka
-
porcelán porcelaine ženski spol ; (neglaziran) biscuit moški spol
pristen (nepristen), japonski, kitajski, sevrski, saški porcelan porcelaine authentique (imitée), du Japon, de Chine, de Sèvres, de Saxe
industrija porcelana industrie ženski spol porcelainière
predmet iz porcelana porcelaine ženski spol
tovarna, trgovina porcelana manufacture ženski spol, magasin moški spol de porcelaine
dvakrat žgati porcelan biscuiter
žganje porcelana cuisson ženski spol de la porcelaine
-
pridélek (-lka) m
1. agr., gozd. prodotto:
gozdni pridelki prodotti forestali
kmetijski, poljski pridelki prodotti agricoli
2. raccolto; resa; produzione:
spravljanje pridelka l'immagazzinamento del raccolto
hektarski pridelek resa per ettaro
3. produzione:
žganje domačega pridelka un brandy di produzione locale, nazionale, fatto in casa
-
ràd (ráda -o) adj.
1. volentieri, di buon grado, di buona voglia:
ali greš z menoj? Rad vieni con me? Volentieri
2. rad bi (izraža željo osebka):
rada bi se poročila vorrebbe, le piacerebbe sposarsi
domov bi rad vorrei andare a casa
3. imeti rad (ljubiti) amare, voler bene; ekst. piacere:
otroci imajo radi babico i bambini amano la nonna
na obrazu se mu pozna, da ima rad žganje gli si vede in faccia che gli piace bere
4. (izraža nagnjenje k določenemu dogajanju, pogostnost dejanja):
rada pleše le piace ballare
zelo rado jo zebe è un tipo freddoloso
kaj takega se rado zgodi cose del genere capitano spesso
5. pren. rad ali nerad volente o nolente, spinte o sponte, che si voglia o no:
to moraš narediti rad ali nerad questo devi farlo, volente o nolente
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
rade volje narediti kaj fare qcs. volentieri, di buona voglia
pog. rada se gledata i due si vogliono bene
pojdi že, bog te nima rad e vattene una buona volta
pren. preveč rad se imeti aver troppa cura di sé
-
rižev (-a, -o) Reis- (narastek der Reisauflauf, papir das Reispapier, škrob die Reißstärke, žužek der Reiskäfer, jed die Reisspeise, das Reisgericht, juha die Reissuppe, pojedina die Reistafel, rastlina die Reispflanze, slama das Reisstroh, polje das Reisfeld, vino der Reiswein, žganje der Reisschnaps, Reisbranntwein)
-
rížev de riz
riževa juha potage moški spol au riz
rižev narastek soufflé moški spol au riz
riževa moka farine ženski spol de riz
rižev puder poudre ženski spol de riz
riževa slama, riževica paille ženski spol de riz
riževo žganje eau-de-vie ženski spol de riz, arac(k) moški spol
-
rížev (-a -o) adj. di, del riso; agr. risiero, risicolo:
riževo zrno chicco di riso
riževo polje risaia
gastr. tosk. rižev cvrtnjak sommommolo
rižev hrustavec, kroket supplì
rižev papir carta di riso
riževo pleve pula
riževo žganje sakè
-
rížev de arroz
riževa moka (puder, puding, žganje) harina f (pastel m, polvo m, aguardiente m) de arroz
-
rúm ron m
rumova esenca esencia f de ron
rumovo žganje aguardiente m estilo ron
-
ržén rye(-)
ržén kruh rye bread
ržéna moka rye flour
ržéno seme rye seed
ržén škrob rye starch
ržéno žganje ZDA rye
-
skúhati (-am)
A) perf. ➞ kuhati
1. cucinare, cuocere; fare, preparare:
skuhati domače jedi cucinare piatti casalinghi
skuhati kosilo, večerjo preparare il pranzo, la cena
skuhati gostom, za družino cucinare per gli ospiti, per la famiglia
skuhati polento fare la polenta
skuhati čaj, kavo fare il tè, il caffè
2. preparare; distillare; fare:
skuhati marmelado fare la marmellata
skuhati žganje distillare l'acquavite
skuhati oglje fare la carbonella
3. pren. combinare (guai, pasticci); ordire, tramare:
ta bo še kakšno skuhal costui è capace di farne di tutti i colori
skuhati zaroto ordire una congiura
skuhati si lepo godljo, kašo cacciarsi, mettersi in un bel pasticcio
skuhati kaj pametnega fare qcs. di intelligente
skuhati neverjetno zgodbo inventare una storia di sana pianta
B) skúhati se (-am se) perf. refl. pren.
1. (nastati, razviti se) venirne, uscirne:
kdo ve, kaj se bo iz tega skuhalo chissà cosa ne verrà fuori
2. morire, crepare dal caldo; avere troppo caldo;
v vagonu smo se skuhali nella vettura si crepava letteralmente dal caldo
-
slivov pridevnik1. (v kulinariki) ▸
szilva-, szilvásslivov kompot ▸ szilvakompót
slivova marmelada ▸ szilvalekvár
slivov cmok ▸ szilvás gombóc
slivovo žganje ▸ szilvapálinka
slivova pita ▸ szilvás pite
2. (o drevesu) ▸
szilva-slivovo drevo ▸ szilvafa
slivov les ▸ szilvafa
slivova veja ▸ szilvaág
3. (o plodu) ▸
szilva-slivova koščica ▸ szilvamag
4. (o barvi) ▸
szilva-slivova barva ▸ szilvaszín
Kombinacija srebrne in nekakšne slivove barve za moj okus ni ravno najboljša, je pa znosna. ▸ Az ezüst és a szilvaszín kombinációja nem felel meg a legjobban az ízlésemnek, de elviselhető.
slivov odtenek ▸ szilvaárnyalat
-
steklenic|a ženski spol (-e …) die Flasche, die Glasflasche, strokovno: das Gebinde; (dvolitrska Zweiliterflasche, evropska Europaflasche, kavcijska Pfandflasche, litrska Literflasche, mleka Milchflasche, sadnega soka Fruchtsaftflasche, vina Weinflasche, za enkratno uporabo Einwegflasche, Wegwerfflasche, kisa Essigflasche, za večkratno uporabo Mehrwegflasche, za žganje/žganja Schnapsflasche, šampanjska Sektflasche, tričetrtlitrska Dreiviertelliterflasche, vinska Weinflasche)
vrat steklenice der Flaschenhals
iz steklenice aus der Flasche
na steklenice/ cele steklenice flaschenweise
napis na steklenici die Flaschenaufschrift
v steklenicah Flaschen-
(mleko die Flaschenmilch, pivo das Flaschenbier)
vrenje v steklenici die Flaschengärung
pismo v steklenici die Flaschenpost
polniti v steklenice auf Flaschen ziehen
… za steklenice Flaschen-
(nosilka der Flaschenkasten, odpirač der Flaschenöffner, kavcija das Flaschenpfand)
-
svój (svôja -e)
A) adj.
1. (izraža svojino osebka) mio, tuo, suo, nostro, vostro, loro; proprio:
posodil ti bom svoj avto ti presto la mia auto
obleci svoj novi plašč mettiti il tuo nuovo cappotto
obdelovati svojo zemljo lavorare la propria terra
2. (izraža splošno pripadnost osebku) proprio, suo:
doseči svoj namen raggiungere il proprio scopo
šel je v pokoj na svojo željo fu pensionato di sua volontà
izboljšati svoj položaj migliorare la propria posizione
3. (izraža sorodstveno, družbeno razmerje do osebka) mio, tuo, suo ecc., proprio:
razvajati svoje otroke viziare i propri bambini
ljubiti svojo domovino amare la propria patria
obiskal bom svoje starše andrò a trovare i miei genitori
4. (izraža izhajanje od osebka, stalno povezanost z osebkom) mio, tuo ecc. proprio:
s svojim delom se je vsem prikupil col suo lavoro ha conquistato le simpatie di tutti
imam svoj stalni prostor pri mizi ho un mio posto fisso a tavola
5. (izraža ustreznost) mio, tuo ecc., proprio:
dati, spraviti kaj na svoje mesto mettere qcs. al proprio posto
6. (izraža posebnost, drugačnost glede na ljudi, stvari iste vrste) mio, tuo ecc., proprio:
imeti svoj način govorjenja, pisanja avere un proprio modo di parlare, di scrivere
imel je svojo držo aveva un suo portamento
7. pog. (izraža približnost) un, su:
sod drži svojih sto litrov la botte conterrà un cento litri
mož ima svojih sedemdeset let sarà sulla settantina
8. (poudarja besedo, ki se nanjo nanaša) suo:
kriza je dosegla svoj vrh la crisi raggiunse il suo apice
program ima svoje slabe strani il programma ha dei lati deboli
9. za svojo osebo (izraža omejitev) quanto a me, a te, a lui, a lei...; per me, per te, per lui ecc.:
za svojo osebo priznam, da mi je vseeno per me fa lo stesso
trener je bil sam za svojo osebo prepričan, da bodo zmagali quanto all'allenatore, era convinto che avrebbero vinto
10. sam svoj (neodvisen, samostojen) libero, indipendente:
biti sam svoj gospodar essere padroni di sé
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
svoj čas, svoje čase una volta, prima
imeti svoj dan essere in gran forma, avere successo
ne videti česa še svoj živi dan non aver visto mai qcs.
biti vreden svojega denarja avere un prezzo conveniente; pren. valere oro (più dell'oro)
priti k svojim andare dai parenti, andare a trovare i familiari
izreči svoj ne respingere, rifiutare
bibl., pren. v potu svojega obraza si služi kruh si guadagna il pane col sudore della sua fronte
pren. znati o pravem času pristaviti svoj piskrček saper trovare il proprio tornaconto
pren. biti pravi otrok svoje dobe essere figlio del proprio tempo
pren. ne moči iz svoje kože non poter cambiar pelle
pren. vsaka stvar ima svoje meje per ogni cosa ci sono dei limiti
pren. stvari gredo svojo pot la faccenda procede bene, normale
delati na svojo roko fare di testa propria, a insaputa o senza il consenso degli altri
pren. vzeti stvari v svoje roke fare da sé, decidere da soli
pren. ne kazati svojih let portare bene gli anni
pren. hoditi svoja pota andare per la propria strada
živeti po svoje vivere a modo proprio
B) svój (svôja -e) m, f, n pren.
dajati vsakemu svoje dare a ognuno ciò che gli spetta (il suo)
pren. vedno gnati svojo non sentir ragione
dobiti svoje avere ciò che si merita
odsedeti svoje scontare la pena
žganje je kmalu opravilo svoje i fumi dell'alcol si fecero presto sentire; il bere lo portò presto alla tomba
naj le pride, da mu povem svoje ben venga, così gli dico quel che si merita
pog. odsedeti svoje (svojo kazen) scontare la pena
dekle že ima svojega (fanta) la ragazza l'ha già il fidanzato
biti pri svojih stare con (propri) familiari
-
šnops [ô] moški spol (-a …) igra s kartami: das Sechsundsechzig; pijača ➞ → žganje
-
víšnja botanika (sour cherry) marasca; mahaleb cherry; morello cherry
višnjevo žganje cherry brandy; maraschino