Franja

lakota samostalnik
1. neštevno (potreba po hrani) ▸ éhségMalica naj bo sestavljen manjši prigrizek, ki poteši našo lakoto in spodbudi prebavo. ▸ Az uzsonna legyen egy kis változatos harapnivaló, amely csillapítja az éhségünket és serkenti az emésztést.Telesna dejavnost poskrbi tudi za ravnovesje občutkov lakote in sitosti. ▸ A testmozgás az éhség és a jóllakottság érzésének egyensúlyáról is gondoskodik.
2. (pomanjkanje hrane) ▸ éhezés, éhínségPo vojni je bila huda lakota, vse je bilo uničeno. ▸ A háború után súlyos éhínség volt, mindent elpusztítottak.Zaradi suše in slabega pridelka v delu dežele vlada lakota. ▸ A szárazság és a rossz termés miatt a térség egy részét éhínség sújtotta.

3. neštevno (močna želja) ▸ éhségNihče ne ve bolje od nas, kdaj smo lačni hrane in kdaj čutimo čustveno lakoto. ▸ Senki sem tudja nálunk jobban, mikor vagyunk táplálékra éhesek, és mikor érezzük magunkat érzelmileg éhesnek.Njegova formula uspeha je kombinacija ljubezni do športa in lakote po zmagi. ▸ A sikerének receptje a sport iránti szeretet és a győzeleméhség kombinációja.Vaš občutek za spodobnost je splahnel ob očitni lakoti po denarju. ▸ A tisztességérzetét elmosta a nyilvánvaló pénzéhsége.

4. botanika Galium (rastlina) ▸ galaj
Vrtnar pozna zdravilnost koprive, plešca, lakote, trpotca in regrata. ▸ A kertész ismeri a csalán, a pásztortáska, a galaj, az útifű és a pitypang gyógyító tulajdonságait.
Povezane iztočnice: dišeča lakota, plezajoča lakota, prava lakota

ljubezensk|i [é] (-a, -o) Liebes- (film der Liebesfilm, napoj der Liebestrank, opoj der Liebesrausch, prizor die Liebesszene, roman der Liebesroman, igra das Liebesspiel, izjava die Liebeserklärung, muka die Liebesqual, noč die Liebesnacht, pesem das Liebesgedicht, glasba das Liebeslied, poezija die Liebesdichtung, tragedija die Liebestragödie, zadeva die Liebesangelegenheit, zgodba die Liebesgeschichte, želja der Liebeswunsch, bolečina der Liebesschmerz, gnezdo das Liebesnest, hrepenenje die Liebessehnsucht, pismo der Liebesbrief, razmerje die Liebesbeziehung, das Liebesverhältnis, življenje das Liebesleben, težave množina der Liebeskummer)

maščevanj|e srednji spol (-a …) die Rache, die Vergeltung; dejanje: der Racheakt
krvno maščevanje die Blutrache
načrt za maščevanje der Racheplan
obljubiti maščevanje Rache schwören
terjati maščevanje nach/um Rache schreien
… maščevanja Rache-
(angel der Racheengel, bog der Rachegott, boginja die Rachegöttin, prisega der Racheschwur)
želja po maščevanju Rachegedanken množina

metro samostalnik
1. (vlak) ▸ metró
Njena največja želja je, da bi se peljala z metrojem, a tega zaradi stavke ne more storiti. ▸ A legnagyobb vágya, hogy metróval utazzon, de ezt a sztrájk miatt nem tudja megtenni.
Sopomenke: podzemna železnica, podzemska železnica, podzemna, podzemeljska železnica

2. (proga) ▸ metró, metróvonal
Barcelonski metro je enostaven in pregleden sistem petih linij. ▸ A barcelonai metró öt metróvonal egyszerű és áttekinthető rendszere.
Sopomenke: podzemna železnica, podzemska železnica, podzemna, podzemeljska železnica

mis|el ženski spol (-li …)

1. der Gedanke, -gedanke (najljubša Lieblingsgedanke, osnovna Grundgedanke, postranska Nebengedanke, skrita Hintergedanke, vodilna Leitgedanke, zaključna [Schlußgedanke] Schlussgedanke; na beg Fluchtgedanke, na maščevanje Rachegedanke, na poroko Heiratsgedanke, na samomor Selbstmordgedanke, na smrt Todesgedanke, na umor Mordgedanke)
… misli Gedanken-
(bogastvo die Gedankenfülle, branje das Gedankenlesen, globina die Gedankentiefe, igra das Gedankenspiel, izmenjava der Gedankenaustausch, naval medicina das Gedankenjagen, polet der Gedankenflug, prenos die Gedankenübertragung, preskok der Gedankensprung, sled medicina die Gedankenfolge, tok der [Gedankenfluß] Gedankenfluss)
slušno dojemanje lastnih misli medicina das Gedankenlautwerden
brati misli Gedanken lesen
znati brati misli ein Gedankenleser sein
hiter kot misel gedankenschnell

2. (pojem, ideja) der Gedanke, -gedanke, die Idee, -idee (Boga Gottesgedanke, Gottesidee, enakosti Gleichheitsgedanke, Gleichheitsidee, miru Friedenssgedanke, Friedensidee, medicina prisilna Zwangsidee, svobode Freiheitsgedanke, vodilna Leitidee)
nora misel eine Kateridee, Schnapsidee
…misli Ideen-
(beganje medicina die Ideenflucht)
poigravati se z mislijo mit dem Gedanken spielen/liebäugeln
figurativno želja je rodila to misel der Wunsch ist/war (hier) Vater des Gedankens
z mislijo na kalorije kalorienbewusst

3. (mišljenje) v kaki stroki, deželi ipd.: das Denken (kitajska misel das chinesische Denken, sodobna biološka misel das biologische Denken der Gegenwart)

4.
misel (predvsem) na kaj das -denken
(prestiž Prestigedenken, profit Profitdenken, uspeh Erfolgsdenken, varnost Sicherheitsdenken)

5.
nenadna misel (pomisel, preblisk) der Einfall
priti na misel komu einfallen (prišlo mi je na misel es ist mir eingefallen), auf den Gedanken kommen/auf etwas kommen (ich bin auf den Gedanken gekommen, ich bin darauf gekommen), na noro misel: verfallen auf (wie bist du darauf verfallen?)
spet priti na misel [wiedereinfallen] wieder einfallen

6.
misli množina (mnenje) Ansichten množina
biti istih misli z (die) Ansichten teilen mit

7.
misli množina (mnenje) die Meinung
svoboda misli die Denkfreiheit, Gedankenfreiheit, Meinungsfreiheit
(premišljevanje) Gedanken množina; der Sinn
zatopiti se v misli sich in Gedanken vertiefen
zatopljen v misli selbstvergessen, gedankenverloren, gedankenversunken, in Gedanken vertieft/versunken
spraviti na druge misli auf andere Gedanken bringen
v mislih gedanklich
v mislih pregledati Revue passieren lassen
ne iti iz misli nicht aus dem Sinn gehen/kommen
imeti v mislih etwas im Sinn haben, denken an
izpred oči, iz misli aus den Augen, aus dem Sinn

8.
rastlinstvo, botanika dobra misel der Dost

mísel thought; idea

v míslih in mind, in one's thoughts
bogat z míslimi rich (ali fertile) in ideas
istih mísli like-minded, of the same mind
zatopljen v mísli engrossed (ali sunk, lost in thought)
vodilna mísel chief (ali principal) idea
že sama mísel na to the mere thought of it, merely thinking of it
prenos mísli thought-transference
branje mísli thoughtreading
svoboda mísli freedom of thought, free thought
črne mísli mi rojé po glavi I am in the doldrums
njegovo ime mi ne pride na mísel his name has slipped my memory
često vas imam v míslih you are often in my thoughts
kako si prišel na to mísel? what put such an idea into your head?
njegova edina mísel je, kako priti do denarja his sole thought is to make money
priti komu na mísel to be remembered by someone, to come (back) to mind, to be in someone's thoughts
nikoli mi ni to prišlo na mísel it never entered my head (ali my mind)
na mísel mi pride it occurs to me, it comes into (ali it crosses) my mind, I discover (da... that)
imeti samó eno mísel to have but one thing in mind (ali one thought)
tolar bi dal, da bi (zdajle) vedel za tvoje mísli! (figurativno)a penny for your thoughts!, a penny for them!
v glavo mi je šinila mísel, da... it suddenly occurred to me, the thought struck me that...
ne morem slediti tvoji mísli I don't follow you, I don't get your drift, I don't see what you're driving at
v míslih te vidim I can see you in my mind (ali in my mind's eye)
ni mu prišlo na mísel, da bi plačal svoj dolg he had no thought of paying his debt
brati, uganiti mísli koga to read someone's thoughts
želja je rodila mísel the wish is father to the thought
zaupati komu svoje mísli to open one's mind to someone
ne morem se znebiti, (otresti) te mísli I cannot banish (dismiss) this thought from my mind, I cannot get rid of this idea
kolikor glav, toliko mísli many men, many minds
še na mísel mi ne pride, da bi to storil I would not dream of doing it

nenáden (-dna -o) adj.

1. improvviso, inaspettato, imprevisto, brusco; knjiž. subitaneo:
nenadno zaviranje una brusca frenata

2. rapido
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
nenaden gib balzo
pren. nenaden izbruh ventata
pog. nenaden obisk incursione
nenaden obrat, preobrat voltafaccia, dietro front, ribaltone
nenaden strah trac
šport. nenaden (močan) strel saetta, fucilata
nenaden veter groppo
pren. nenaden zasuk sterzata
šport. nenadna kriza défaillance
nenadna nesreča catastrofe, pog. martellata, mazzata
pog. nenadna ploha scataroscio
ekon. nenadna rast, nenaden skok cen l'impennata dei prezzi
nenadna rdečica scalmana
nenadna slabost mancamento
pren. nenadna želja pizzicore
nenaden pojav insorgenza
meteor. nenadno poslabšanje rottura
pren. nenadno terjanje denarja stoccata
pren. nenadno (kratkotrajno) vračanje rigurgito

nepremagljív (-a -o) adj.

1. invincibile, imbattibile

2. insuperabile, insormontabile (ostacolo); insolubile (problema)

3. indomabile (passione); terribile; pren. prepotente, irreprimibile:
nepremagljiva želja desiderio prepotente

neutešèn (-êna -o) adj.

1. non consolato, non tranquillizzato

2. non realizzato

3. (sessualmente) non soddisfatto; ekst. inappagato:
neutešena želja desiderio inappagato

neutešljív (-a -o) adj.

1. inconsolabile, sconsolato

2. irrealizzabile, inattuabile

3. inestinguibile; inappagabile:
neutešljiva želja aspirazione inappagabile
pren. neutešljiv pohlep lupa

nikotin samostalnik
1. (snov) ▸ nikotinTobak vsebuje nikotin, ki ima poživljajoč učinek in lahko kadilca zasvoji. ▸ A dohány nikotint tartalmaz, melynek élénkítő hatása van és függővé teheti a dohányzót.

2. neformalno (cigarete) ▸ nikotinVse več je takih, ki zahtevajo, da njihove sobe ne smrdijo po nikotinu. ▸ Egyre többen vannak, akik igénylik, hogy a szobák ne bűzölögjenek a nikotintól.
Stanovanje, kjer je mnogo kadilcev, ima vonj po nikotinu. ▸ A lakásnak, ahol sok a dohányos, nikotinszaga van.

ostvarítev réalisation ženski spol , accomplissement moški spol ; création ženski spol

ostvaritev želja accomplissement des désirs
pomembna umetniška ostvaritev création artistique importante

pobož|en [ó] (-na, -no) fromm; (zbran) andächtig
pretirano pobožen frömmelnd
pobožna laž eine fromme Lüge
pobožna želja ein frommer Wunsch

pobóžen pious, devout, religious, godly; (pretirano) bigoted

na videz pobóžen sanctimonious
zelo pobóžen človek devotee
to je pobóžna želja that's a piece of wishful thinking
pobóžno prislov piously, devoutly
pobóžno poslušati (figurativno) to listen with rapt attention

pobóžen (-žna -o) adj.

1. pio, devoto, religioso

2. rel. (verski, nabožen) di devozione, sacro:
pobožne knjige libri di devozione
pobožne pesmi canti sacri

3. pren. religioso, rispettoso, ossequiente:
pobožen strah rispettoso timore
pobožna želja pio desiderio

popásti¹ (zgrabiti) to seize, to grasp; to attack, to assail, to assault

popadla ga je želja, da... he suddenly felt the urge to..., arhaično he was smitten with the desire to...

poseb|en² [é] (-na, -no)

1. (konkreten) besondere (ein besonderer)

2. (specialen) speziell, Sonder- (davek die Sondersteuer, odposlanec der Sonderbotschafter, ponudba der Sonderposten, das Sonderangebot, prodaja der Sonderverkauf, namembnost die Sonderwidmung, naloga der Sonderauftrag, želja der Sonderwunsch, oprema/izdelava po posebem naročilu die Sonderausstattung/Sonderanfertigung, obravnavanje die Sonderbehandlung, določilo die Sonderbestimmung, dovoljenje die Sondererlaubnis, izplačilo die Sonderzahlung, letalo die Sondermaschine), Spezial- (naprava das Spezialgerät, znanje das Spezialwissen, vozilo das Spezialfahrzeug)

3. mimo pravila: Ausnahme- (tarifa der Ausnahmetarif); vlak, avtobus: außerfahrplanmäßig

4. (izreden) besondere(r), außerordentlich, prijatelj, nasprotnik: ausgesprochen, erklärt; extra- (fino extrafein)

5. (značilen) eigentümlich
| ➞ → luč, nota, pozornost, sreča, posebno

seznam moški spol (-a …)

1. (spisek) die Liste, -liste (čakalni Warteliste, kontrolni [Kontrolliste] Kontrollliste, Gegenliste, kosovni Stückliste, občinski porotnikov Urliste, plačilni Gehaltsliste, Lohnliste, poimenski Namensliste, prednostni Prioritätenliste, članov Mitgliederliste, darovalcev Spendenliste, deziderat Desideratenliste, dobitkov/zadetkov Gewinnliste, dopustov Urlaubsliste, doseženih rezultatov Ergebnisliste, družabnikov Gesellschafterliste, govornikov za razpravo Rednerliste, inventarja Bestandsliste, izgub Verlustliste, kandidatov Vorschlagsliste, nabornikov Musterungsliste, nadomestnih delov Ersatzteilliste, naročil [Bestelliste] Bestellliste, pogrešanih oseb Suchliste, porotnikov Schöffenliste, potnikov Passagierliste, povabljencev Einladungsliste, prisotnih Präsenzliste, startni šport Startliste, udeležencev Teilnehmerliste, uvozni Einfuhrliste, volivcev Wählerliste, vprašanj Frageliste, za odstrel lovstvo Abschußliste, zbiralni Sammelliste); die Auflistung, die Zusammenstellung
v obliki seznamov listenmäßig
vodenje seznama die Listenführung
mesto na seznamu der Listenplatz
delati/narediti/sestaviti seznam delov: (die Teile) auflisten

2. (pregledni seznam) das Verzeichnis (branžni/panožni Branchenverzeichnis, imenski Namenverzeichnis, besed Wörterverzeichnis, dolžnikov Schuldnerverzeichnis, knjig Bücherverzeichnis, predavanj Vorlesungsverzeichnis, strokovnih izrazov Fachwörterverzeichnis, stvari Sachverzeichnis, tiskovnih napak Druckfehlerverzeichnis, udeležencev Teilnehmerverzeichnis, upnikov Gläubigerverzeichnis, virov Quellenverzeichnis, volivcev Wählerverzeichnis, zaposlenih Personalverzeichnis); (register) das Register (avtorjev Autorenregister, grehov Sündenregister)
seznam literature das Literaturverzeichnis, der Literaturnachweis, die Literaturangabe

3. (kanon) der Kanon
|
seznam želja der Wunschzettel
vojni seznam vojska die Stammrolle
volilni seznam (imenik) die Wählerevidenz

sílen (-lna -o) adj.

1. forte, erculeo:
silen udarec un colpo forte

2. intenso; cupo, veemente, acuto; sviscerato:
silna bolečina dolore cupo
silna želja desiderio acuto
silna svetloba luce intensa
silno bogat straricco
silna ljubezen amore sviscerato

sìt sated, satiated; fed; figurativno (naveličan) fed up with, sick of, tired of, weary of

sìt življenja weary of life, tired of life
do grla sem sìt I'm fed up to the teeth (with)
najesti se do sìtega to appease one's hunger, to eat one's fill of...
do sìtega sem se nagledal I have seen enough, pogovorno I've had an eyeful
sìt sem ga (figurativno) I can't stand the fellow any longer
sìt sem tega I've had enough of it, I'm fed up with it
sìt je vsega he's fed up with everything
sìt sem tega dela I'm sick of this work
sìt sem čakanja I am tired of waiting
čez glavo sem sìt I'm fed up to the back teeth (with)
do sìtega se je najedel češenj he has eaten his fill of cherries
ljudstvo je bilo sìto vojne the people were sick of war
ne more biti volk sìt in koza cela (figurativno) you can't have it both ways
od dobrih (lepih) želja še nihče ni bil sìt if wishes were horses beggars might ride