Franja

situla -ae, f (prim. sīnum)

1. vedro, vedrica, vedrce za zajemanje vode, situla: Plin., Char., Serv., si situlam [iam] cepero, numquam edepol tu mihi divini [quicquam] creduis post hunc diem Pl., Paul. (Dig.). — Soobl. situlus -ī, m: Paul., P. F. idr., aquarius Ca., ut ait Lucilius, cui nihildum situlus et sacculus abstulerit Ci., habens situlos pendentes aereos congiales Vitr., ita versatio rotae catenam in axem involvendo efferet situlos in summum Vitr.

2.
a) žrebovnica = žara (vrč) za glasovanje: adsunt quae imperavisti omnia: uxor, sortes, situla atque egomet Pl.
b) vrč(ek) za vino: situlas duas mero duxit Vop.

urnful [ə́:nful] samostalnik
količina, ki gre v žaro; polna žara

afflātus (adflātus) -ūs, m (afflāre, adflāre)

1. pihanje na kaj, proti čemu, piš, sapa: denegat afflatusque Cels., afflatus et vis frigoris Sen. ph., affl. Favonii, ventorum Plin., affl. montium Plin. sapa s planin, planinski zrak, maris ali maritimus Plin. sapa z morja, morski zrak; occ.
a) živalski dih, puh, puhanje: Sil., fulmen ab ore (apri) venit: frondes afflatibus ardent O., (polypus) afflatu terribili canes agebat Plin.
b) žareči, ognjeni, vroči puh: af. ex terrā Ci., ignium, vaporis L., trunci pars solis afflatu peraruit Col. od sončnega žara, corporis iacentis pestifero afflatu vicinā regione pollutā Val. Max. od kužnega puha (duha); pren.: iuncturae... leni afflatu simulacra refovent Plin. z lahnim, blestečim nadihom.
c) gram. pridih, aspiracija: sine afflatu (t.j. brez h) Varr.

2. pren. navdih: oracula divino adflatu funduntur Ci., nemo... vir magnus sine aliquo adflatu divino umquam fuit Ci., sine quodam adflatu quasi furoris Ci.

antropomorf|en [ó] (-na, -no) anthropomorph; (človeku podoben) menschenähnlich
antropomorfna žara die Gesichtsurne

box¹ [bɔks] samostalnik
škatla, zaboj; skrinja; okrov; posoda, predal; kozel na kočiji; loža, predel; staja; garažni oddelek za avto, boks; uta, hišica, soba; klop; oblikovalni okvir; darilo
ameriško votlina v deblu

Christmas box božično darilo
jury box porotniška klop
ballot box volilna žara
box of bricks škatla s kockami
elektrika junction box odcepna pušica
money box hranilnik
sentry box stražnica
shooting box lovska koča
strong box kaseta, železna blagajna
to be in the same box deliti isto usodo
to be in the wrong box motiti se
prisoner's box zatožna klop
witness box prostor za priče na sodišču
sleng box of dominoes klavir
ameriško, sleng eternity box grob
to he in a (tight) box biti v zagati
to be in one's thinking box resno premišljevati
the whole box of tricks vse skupaj

cinéraire [sinerɛr] adjectif pepelen; féminin pepeluška

urne féminin cinéraire pepelna žara

cinerario

urna cineraria žara za pepel

cinerary [sínərəri] pridevnik
pepelnat, za pepel

cinerary urn žara

électoral, e, aux [-ktɔral, ro] adjectif volilen

affiche féminin électorale volilni lepak
assemblée féminin 'électorale volilno zborovanje, skupščina
campagne féminin, lutte féminin électorale volilni boj
circonscription féminin électorale volilni okraj, okoliš
comité masculin électoral volilni odbor
corps masculin électoral volivci
discours masculin électoral volilni govor
fraude féminin électorale goljufija pri volitvah
liste féminin électorale volilni spisek, seznam
loi féminin électorale volilni zakon
plate-forme féminin électorale volilni program
propagande féminin électorale volilna propaganda
réunion féminin électorale volilni sestanek, shod
urne féminin électorale volilna žara

funeral¹ [fjú:nərəl] pridevnik
pogreben

funeral urn žara
ameriško funeral home pogrebni zavod
funeral rites pogrebni obredi
funeral director lastnik pogrebnega zavoda
funeral march žalna koračnica
funeral oration nagrobni govor

funerálen (pogreben) funeral

funerálna žara funeral urn

funerario agg. (m pl. -ri) pogreben, nagroben:
cerimonia funeraria pogrebni obred
iscrizioni funerarie nagrobni napisi
urna funeraria pepelna žara

hišast (-a, -o) hausartig, Haus- (šotor das Hauszelt, žara die Hausurne)

hišn|i¹ (-a, -o) Haus- (gospodar der Hausherr, lastnik der Hausbesitzer, poštni nabiralnik der Hausbriefkasten, prijatelj der Hausfreund, priključek der [Hausanschluß] Hausanschluss, pripor der Hausarrest, red die Hausordnung, telefon die Haussprechstelle, upravitelj der Hausverwalter, zdravnik der Hausarzt, centrala die Hauszentrale, pomočnica die Hausangestellte, številka die Hausnummer, uprava die Hausverwaltung, žara die Hausurne, ime der Hausname)
hišno znamenje zgodovina die Hausmarke

micō -āre -cuī

1. trzajoč ali trepetajoč se gibati sem in tja, trzniti (trzati), pomigniti, migati, pomiga(va)ti, (za)drgetati, (za)drhteti, (za)trepetati, (s)tresti se, utripniti (utripati): Enn. ap. Serv., Luc. ap. Non., Tib., Sen. tr. idr., cor micat O. ali corda timore micant O. drhtijo, semianimes micant digiti V., arteriae micant Ci. bijejo, utripajo, linguis micat ore trisulcis V. (kača) miglja z jeziki, anguis cervice micans Ci., micat (sc. equus) auribus V. miga (striže) z ušesi, micuere fontes Lucan. so privreli.

2. occ. (digitis) micare prste hitro iztezati in dajati drugim uganiti, koliko jih je (pustna igra, še danes popularna v južni Italiji (imenovana alla mora), ki so jo poznali tudi Nemci pod imenom „Fingerlein snellen“; s to igro so Rimljani tudi odločali o negotovih stvareh): Varr. ap. Non., micando victus Ci., quid enim sors est? idem propemodum, quod micare, quod talus iacere, quod tesseras Ci., patrem et filium pro vitā rogantes sortiri vel micare (s pustno igro srečkati (žrebati)) iussit Suet., micando digitis tribus Aug.; od tod preg.: dignus est, quīcum (= quocum) in tenebris mices Ci. s njim lahko v temi skušaš srečo (žrebaš) na prste = poštenjak je; podobno: Petr., Fr., Aug.

3. (za)migljati, (za)iskriti (se), (za)kresati se, (za)svetlikati se, (za)lesketati se, (za)blesteti, (za)bliskati se, (za)bleščati se, (za)sijati, (za)žareti, (za)žariti se, sevati, utripniti (utripati), (po)bliskati se (pobliskavati): Acc. ap. Prisc., H., Lucr., Sen. ph., Lact. idr., aether ignibus micat V., inter horrendos fragores (med gromom) micare ignes L., fulmina micabant, micabant flammae L. so švigale, so švigali, micant gladii, micare gladiis L., micantes fulsere gladii L., micans stella O., radius sole micantior Prud., micans aurum O., oculis micat ignis V. ogenj mu žari (šviga) iz oči, oči se mu iskrijo, vultum hostis ardore animi micantem ferre non potuit L. od duhovnega žara iskreč se pogled; z acc.: sanguineumque micant ardorem luminis orbes V. (Cul.) izžarevajo krvavi žar.

obrazn|i (-a, -o) Gesichts- (kot der Gesichtswinkel, krč der Gesichtskrampf, obkladek die Gesichtskompresse, šen medicina die Gesichtsrose, živec der Gesichtsnerv, medicina lega die Gesichtslage, mišica der Gesichtsmuskel, obloga die Gesichtspackung, žara die Gesichtsurne)

pepel [é] moški spol (-a …) die Asche (cigaretni Zigarettenasche, kostni Knochenasche, leseni Holzasche, tehnika leteči Flugasche, geografija vulkanski Vulkanasche)
odstranjevati pepel tehnika entaschen
odstranjevanje pepela die Entaschung
posoda za pepel der Aschkasten
žara za pepel Aschenurne
tehnika posuti s pepelom äschern
figurativno vstati kot feniks iz pepela wie ein Phönix aus der Asche steigen

pepél cendre(s) ženski spol (množine) ; (figurativno posmrtni ostanki) poussière ženski spol

fin pepel cendres folles, escarbille ženski spol
lesni pepel cendre(s) de bois
premogov pepel fraisil moški spol
poln pepela cendreux
radioaktivni pepel cendres radioactives
žara s pepelom urne ženski spol cinéraire
delati pokoro v raševini s pepelom na glavi (religija) faire pénitence avec le sac et la cendre
spremeniti v pepel réduire (ali mettre) en cendres
tleti pod pepelom (figurativno) couver sous la cendre

pepél (-a) m cenere; cenerume:
vulkanski pepel cenere vulcanica
radioaktivni pepel cenere radioattiva
žara s pepelom urna con la cenere, urna cineraria
pren. posipati se s pepelom cospargersi di cenere
spremeniti v prah in pepel ridurre in cenere
tleti pod pepelom covare sotto la cenere
vstati kot feniks iz pepela risorgere, novella Fenice, dalle ceneri

pepél ceniza f

žareč pepel rescoldo m
žara s pepelom urna f cineraria
spremeniti v pepel reducir a cenizas