Franja

Zadetki iskanja

  • micō -āre -cuī

    1. trzajoč ali trepetajoč se gibati sem in tja, trzniti (trzati), pomigniti, migati, pomiga(va)ti, (za)drgetati, (za)drhteti, (za)trepetati, (s)tresti se, utripniti (utripati): Enn. ap. Serv., Luc. ap. Non., Tib., Sen. tr. idr., cor micat O. ali corda timore micant O. drhtijo, semianimes micant digiti V., arteriae micant Ci. bijejo, utripajo, linguis micat ore trisulcis V. (kača) miglja z jeziki, anguis cervice micans Ci., micat (sc. equus) auribus V. miga (striže) z ušesi, micuere fontes Lucan. so privreli.

    2. occ. (digitis) micare prste hitro iztezati in dajati drugim uganiti, koliko jih je (pustna igra, še danes popularna v južni Italiji (imenovana alla mora), ki so jo poznali tudi Nemci pod imenom „Fingerlein snellen“; s to igro so Rimljani tudi odločali o negotovih stvareh): Varr. ap. Non., micando victus Ci., quid enim sors est? idem propemodum, quod micare, quod talus iacere, quod tesseras Ci., patrem et filium pro vitā rogantes sortiri vel micare (s pustno igro srečkati (žrebati)) iussit Suet., micando digitis tribus Aug.; od tod preg.: dignus est, quīcum (= quocum) in tenebris mices Ci. s njim lahko v temi skušaš srečo (žrebaš) na prste = poštenjak je; podobno: Petr., Fr., Aug.

    3. (za)migljati, (za)iskriti (se), (za)kresati se, (za)svetlikati se, (za)lesketati se, (za)blesteti, (za)bliskati se, (za)bleščati se, (za)sijati, (za)žareti, (za)žariti se, sevati, utripniti (utripati), (po)bliskati se (pobliskavati): Acc. ap. Prisc., H., Lucr., Sen. ph., Lact. idr., aether ignibus micat V., inter horrendos fragores (med gromom) micare ignes L., fulmina micabant, micabant flammae L. so švigale, so švigali, micant gladii, micare gladiis L., micantes fulsere gladii L., micans stella O., radius sole micantior Prud., micans aurum O., oculis micat ignis V. ogenj mu žari (šviga) iz oči, oči se mu iskrijo, vultum hostis ardore animi micantem ferre non potuit L. od duhovnega žara iskreč se pogled; z acc.: sanguineumque micant ardorem luminis orbes V. (Cul.) izžarevajo krvavi žar.
  • radiá -éz vi. žareti, izžarevati, sijati, sevati; vt. (iz)brisati, (pre)črtati
  • radiar izžarevati, žareti, sijati, svetiti; po radiu oddajati
  • radiate [réidieit]

    1. neprehodni glagol
    žareti, prihajati iz žarišča (središča), širiti se žarkasto na vse strani; bleščati se, svetiti se
    elektrika svetlikati se, iskriti se

    2. prehodni glagol
    izžarevati, širiti, razprostirati
    figurativno oddajati, izražati (veselje, ljubezen, življenje ipd.)

    he radiates happiness on kar žari od sreče
    to radiate love, warmth izžarevati ljubezen, toploto
  • radier2 [radje] verbe intransitif, vieilli žareti (od veselja), sijati
  • radiō -āre -āvī -ātum (radius) poslati (pošiljati) žarke, odda(ja)ti žarke, žareti, žariti (se), sijati, svetiti (se), lesketati (se), blesketati (blisketati) se, lesketati se, svetlikati se, migljati: Plin., Hier. idr., argenti radiabant lumine valvae O., miles radiabat in armis Pr., radiabant tempora nati Sil. so bile obdane z bleščečim vencem; pren.: aliquid tamen adversus absentem ducem ausa Fortuna est circa Illyricum et Africam, quasi de industria prospera eius adversis radiaret Fl. Med. soobl. radior -ārī -ātus sum: galeae gemmis radiantur et auro O. Pt. pr. radiāns -antis žareč, žaren, bleščeč, sijoč: Ci. idr., sidera Lucr., arma V., luna V., arboreae frondes auro radiante nitentes O., vellera, astra, galea, lumina O., carbunculi Plin., templa … auro radiantur T. (Dial.); pesn. metaf.: Ci. idr., sed ubi oris aurei Sol radiantibus oculis lustravit aethera Cat., imago V., ora O., roseā radiante iuventā Val. Fl.; subst. radiāns = sol: Ci. poet.
  • raggiare

    A) v. intr. (pres. raggio)

    1. žareti; sijati

    2. izžarevati

    B) v. tr. žariti; obsijati (tudi pren.)
  • ray2 [réi] neprehodni glagol & prehodni glagol
    žareti, sijati, svetiti, metati žarke (svetlobe), izžarevati (off, out)
    žarčiti; obsevati (& medicina)
    osvetliti z žarki
    medicina, pogovorno rentgenizirati

    to ray out (forth) izžarevati
  • rayonner [rɛjɔne]

    1. verbe intransitif žareti, sijati, žarčiti, sevati; metati žarke; širiti se na vse strani

    rayonner de joie, de bonheur žareti od veselja, od sreče

    2. verbe transitif orati plitve brazde; opremiti s policami (une chambre sobo)
  • relucir [-zc-] sijati, svetiti, bleščati se, žareti

    sacar a relucir, salir a relucir (con) (fig) na dan priti (z)
  • scintillō -āre -āvī (scintilla) iskriti se, iskreti se, iskretati se, svetlikati se, bleščati se, blesketati (blisketati) se, bliskati se, lesketati se, žareti, svetleti: LUCR., SIL., AMM. idr., scintillant oculi PL., carbuncula contra radios solis PL., testa cum ardente viderent scintillare oleum V., fulgetra PLIN.; pren.: scintillavit cruentis ira genis SIL., cupiditatis ardor, qui scintillet in animis audientium AMBR., vidisti in multo fumo scintillantem fidem meam AUG.
  • sclipí -ésc vi.

    1. blesteti, lesketati se, bleščati se, iskriti se

    2. žareti
  • sfavillare v. intr. (pres. sfavillo)

    1. iskriti se; blesteti, bleščati se

    2. pren. žareti:
    il viso gli sfavillava di gioia obraz mu je žarel od veselja
  • sfolgorare v. intr. (pres. sfōlgoro) svetiti se, bleščati se, žareti
  • shine*2 [šáin]

    1. neprehodni glagol
    sijati, svetiti (upon na)
    blesteti, svetiti se, izsevati, žareti (out, forth)
    jasno se kazati; briljirati, izkazati se, odlikovati se

    2. prehodni glagol
    osvetljevati, (o)čistiti (da se sveti), (na)loščiti

    shining faces sijoči, žareči obrazi
    to shine shoes čistiti, loščiti čevlje
    he did not shine in society ni blestel v družbi
    to shine with gratitude sijati od hvaležnosti
  • smoulder [smóuldə]

    1. samostalnik
    gost dim; madež od saj; tlenje, tleč ogenj, počasno gorenje

    2. neprehodni glagol
    tleti, kaditi se, dimiti se
    figurativno biti prikrit, tleti (čustva, nezadovoljstvo itd.), žareti, sijati

    his eyes smouldered with hatred oči so se mu zabliskale od sovraštva
    the feud smouldered sovraštvo je tlelo (še) naprej
    to smoulder out tleti (ogenj)
  • splendeō -ēre (menda sor. z lit. spléndžiu svetim in (vendar nezanesljivo) z gr. σπληδός pepel) blesteti (se), bleščati (se), bliščati (se), lesketati (se), svetlikati (se), svetiti (se), svetleti, biti svetel (žareč, žaren, sijoč), sijati, žareti, izžarevati: Enn. ap. Macr., Cat., Tib., Iuv., Mart. idr., oculi iam splendent mihi Pl., claro splendere colore Lucr., splendet tremulo sub lumine pontus V., splendet in mensa tenui salinum H., iam nec Lacenae splendet adulterae famosus hospes (= Paris) H. in ne leskeče se več v svoji lepoti, late qui splendeat … assuitur pannus H., cubiculum splendet marmore Plin. iun., non toga splendeat, ne sordeat quidem Sen. ph.; pogosto pt. pr. splendēns -entis blesteč (se), bleščeč (se), bliščeč (se), lesketajoč (se), svetlikajoč (se), svetleč (se), sijoč, sijajen, svetel, žareč, žaren, izžarevajoč: splendens stella candida Pl., splendenti lancea ferro O., labra splendentia V., Glycerae nitor, splendentis Pario marmore purius H., splendentior igni clipeus Cl.; metaf.: virtus splendet per sese semper Ci., quod splendere alienā invidiā voluissent L. odlikovati se (sloveti) drugim v škodo, splendebat hilare poculis convivium Ph. je bila sijajna, splendet extremus decor Sen. tr., auctores in equestri ordine splendentes Plin. slavni, imenitni.

    Opomba: Poznolat. pf. splendui: Aug.
  • splēndere* v. intr. (pres. splēndo) sijati, bleščati se; žareti (tudi pren.)
  • strahlen žareti (tudi figurativ); (ausstrahlen) izžarevati; Physik sevati, žarčiti; Sender: oddajati
  • žáriti žârīm
    I.
    1. žariti, razbeljevati: žariti peć
    2. netiti, podpihovati: ti ne želiš gasiti no žariti
    3. žgati, peči: sunce žari; koprive žare
    4. taj žari i pali u svom selu ta vedri in oblači v svoji vasi
    II. žariti se žareti, goreti: mi gledamo kako joj se lice žari