Franja

coronach [kɔ́rənək] samostalnik
škotsko, irsko pogrebna žalostinka

dolora ženski spol pesem žalostinka

keen¹ [ki:n]

1. samostalnik
irska žalostinka

2. neprehodni glagol & prehodni glagol
tarnati, objokovati (for)

nenia ženski spol tožba za umrlim, nárek, pesem žalostinka

soledad ženski spol samota; osamelost; osamljenost, odljudnost; pustinja, puščava; andaluzijska pesem žalostinka

treno moški spol pesem žalostinka

плач m jok; stara pogrebna žalostinka

canto moški spol petje, pevska umetnost; pesništvo; pesem, spev, napev, arija

canto bélico bojna pesem
canto de cisne labodji spev
canto fúnebre žalostinka, pogrebna pesem
canto del gallo petelinje petje
al canto del gallo ob jutranjem svitu
canto gregoriano, canto llano gregorijansko (koralno) petje
canto guerrero bojna pesem
es canto llano je lahko (preprosto)

lacrimōsus (lacrumōsus) 3, adv. -ē (lacrima, lacruma)

1. poln solz, solzav, silno solzeč se, solzen, solziv: lumina vino lacrimosa O., l. oculi Plin. bolezensko se solzeče, solzive, dicere aliquid lacrimose Gell. ob mnogih solzah; metaf. (o rastlinah in drevesih) premočno solzeč: si (vites) sint lacrimosae Plin. če premočno solzijo.

2. jokav, plakajoč, (o)tožen, tožeč, žalosten: voces V., carmen O. žálostnica, žalostinka, mater, singultus, vultus Ap.

3. solze (jok) vzbujajoč, beden, nesrečen, žalostilen, žalosten (o vplivu na telo ali dušo): caepa l. ali flebile caepe simul lacrumosaeque ordine tallae Luc. ap. Non., caepis odor lacrimosus Plin., lacrimosus fumus H., O., bellum H., funera H., O., iussa O., ferarum spectacula Icti.; dvoumno: lacrimosa poëmata Pupi H. solzne = jokave in ganljive (gledališke) igre.

lāmentābilis -e (lāmentārī)

1. obžalovanja, pomilovanja vreden: regnum V., tributum O., casus rei publicae Amm.

2. jokav, turoben, žalosten, žaloben, otožen, žalostilen, žalosteč, (o)tožen: vox Ci., funera Ci. združen z narekovanjem (naricanjem), mulierum comploratio L., quiritatūs (pl.) Val. Max., carmen Stat. žalostinka, gemitus Sen., questus Ap. Adv. lāmentābiliter javkajoč(e), tarnajoč(e): Eccl.

Linus (ali Linos) -ī, m (Λίνος; fen. ailanu = gr. αἴλινον = lat. aelinon [prim. et Linon in silvis idem pater „aelinon!“ altis dicitur invita concinuisse lyra O. (Amor. 3, 9, 23)] = „gorje nam“, tožba v Adonijevem (Adonisovem) bogočastju, od tod λίνος = žalostinka, Λίνος [= Ἄδωνις] oseba v grški mitologiji, povzeta po feničanskem Tamu [Thamus]) Línos. Po starejši bajki sin Apolona in muze Uranije, ki se je s svojim očetom spustil v tekmovalni boj, v katerem je bil ubit: Hyg., Mart. Po argivski bajki je sin Apolona in Psamate (Ψαμάϑη), hčere argivskega kralja Krotopa. Mati je v strahu pred svojim očetom Lina izročila ovčjemu pastirju, ki ga je skrivaj vzgojil med ovčjo čredo. Ko je odrastel, so ga raztrgali psi (pasji dnevi!), zaradi česar je poslal Apolon nad argivsko pokrajino pošast Pojno (Ποινή kazen, kuga), ki je materam ugrabljala otroke. V spomin na to so v Argih častili Lina (pooseb. pomlad) okoli pasjih dni s sprevodom in z žalostinko ter ob tej priložnosti pobijali pse (Sirius!): Stat. Po tebanski bajki je Linos sin Apolona in muze Terpsihore, izvrsten pevec in glasbenik, učitelj Orfeja in Herkula; slednji ga je ubil s kitaro, ker se je Linos rogal njegovemu slabemu igranju: V., O., Pr., Mart. — Apel. Línos = učitelj, ki ga trpinči njegov učenec: fiam, ut ego opinor, Hercules, tu autem Linus Pl.

lugubre [lügübr] adjectif žalosten, turoben, povzročajoč žalost; grozljiv, zlovešč, zlonosen, nesrečen

chanson féminin lugubre žalna pesem, žalostinka

lūgubris -e (lūgēre)

1. žalen, žalujoč: eiulatio, lamentatio Ci. ali cantus Ci., H. tožba za umrlim, nárek, narék(anje), narícanje, carmen Ci. žalostinka, žálostnica, l. vestis Ter., Iust. ali sordes lugubres Ci. žalno oblačilo, žalna obleka (oprava), per XL annos non cultu nisi lugubri egit T. v žalni opravi, toda l. sagum H. preprost, umazan plašč, annus lugubris duorum consulum funeribus L. žalostno, polno žalovanja; subst. lūgubria -ium, n žalna obleka (oprava): Pr., Sen. tr., lugubria indue O., l. ponere (sleči) O.

2. žalujoč, žalosten, (o)tožen, žaloben: domus L. hiša žalosti, Clymene, genitor, pectora O., vultus O., Sen. tr.; meton. žaloben, žalosten =
a) žalost vzbujajoč, zlonosen, nesrečo prinašajoč, nesrečen: bellum H., sidus Val. Fl., dies Suet. ali = zlokoben, zlovešč, grozo (strah) vzbujajoč: ales H. ptica zlokobnica, zlokobna ptica glasnica.
b) = mil, otožen, ganljiv, milotožen: vagitus, vox Lucr., verba O. — Adv.

1. lūgubriter žalobno, milo, otožno, milotožno: eiulare Ap. žalobno zajokati, zagnati otožen jok, milo se zjokati.

2. lūgubre
a) žalobno, milo, otožno, milotožno: clamare, sibilare Amm.
b) zlokobno, zlovešče: cometae sanguinei l. rubent V., sonitu l. minaci Mulciber immugit Sil.

Opomba: Pesniki (Lucr., O., Sil.) včasih merijo lugúbris.

plaintive [pléintiv] pridevnik (plaintively prislov)
otožen, tarnajoč, tožeč

plaintive song žalostinka

tožb|a¹ [ô] ženski spol (-e …) die Klage, die Wehklage; das Klagegeschrei, Jammergeschrei, Wehgeschrei; (žalostinka) das Klagelied

αἴλῐνος, ὁ poet. žalostinka, otožnica.

ἄ-λῠρος 2 (λύρα) poet. brez (spremljevanja) lire, žalosten; ἔλεγος žalostinka.

γόος, ὁ [Et. kor. gweu, sor. βοή] ep. poet., ion. γοή 1. tarnanje, javkanje, tožba, jok, žalovanje za umrlim, žalostinka. 2. ion. (γοή) zagovarjanje, zaklinjanje, zarotilo.

ἔλεγος, ὁ poet. elegija, žalostinka.

θρῆνος, ὁ tarnanje, žalna pesem, žalostinka, žalovanje za umrlimi.