Franja

insultante sramotilen, psovalen, žaljiv

insultătór -oáre (-óri, -oáre) adj.

1. žalilen

2. žaljiv

insulting [insʌ́ltiŋ] pridevnik (insultingly prislov)
žaljiv, sramotilen; nesramen, predrzen

invective [invéktiv]

1. pridevnik
sramotilen; žaljiv

2. samostalnik
žalitev, psovanje

jignitór -oáre (-óri, -oáre) adj. žaljiv

kränkend žaljiv

lesivo agg. škodljiv; žaljiv:
atto lesivo dell'onore di qcn. dejanje, ki žali čast nekoga

lesivo žaljiv, sramotilen

maledicāx -ācis (male in dicax) sramoteč, psujoč, preklinjajoč, zmerjajoč, prostaški, žaljiv, klevetajoč, obrekujoč: Macr., Porph., maledicax es Pl.

male-dīcō -ere -dīxī -dictum (ixpt. male in dīcere) hudo, grdo govoriti o kom, opravljati, sramotiti, zasramovati, (raz)žaliti, (o)klevetati, (o)psovati, (o)zmerjati, (o)grditi koga, preklinjati (naspr. bene dicere); abs.: Fl., Ter., quis illo, qui maledicis, impurior? Ci., cupidus maledicendi Q. željan klevetanja; z dat.: Ter., Suet., cum Epicurus Aristotelem vexarit contumeliosissime, Phaedoni Socratico turpissime maledixerit (po drugih: male dixerit) Ci., m. Christo Plin. iun.; z acc.: Petr., Tert.; pass. impers.: indignis si maledicitur, maledictum id esse duco Pl., qui nobis maledictum velit Ter.; ločeno: ante hos sex menses male, ait, dixisti mihi Ph. — Od tod adj.

1. pt. pr. maledīcēns -entis sramoteč, preklinjajoč, psujoč, zmerjajoč, prostaški, žaljiv, klevetajoč, obrekujoč, opravljajoč, opravljiv, sramotilen, zlogolk, zlogolčen: ut nunc sunt maledicentes homines Pl., at ego maledicentiorem quam te novi neminem Pl., maledicentissima civitas Ci., maledicentissimus liber Gell., maledicentissima carmina Suet.

2. pt. pf. maledictus 3 preklet: Vulg., Tert.

maledicus 3, adv. -ē (maledīcere) žaljiv, klevetajoč, obrekujoč, opravljajoč, opravljiv, sramotilen, zlogolk: conviciator Ci., homines Corn., lingua, sermo Val. Max., maledicum esse in aliquem Q., cum studiose de absentibus maledice contumelioseque dicitur Ci., ille nihil praeterquam loqui, et id ipsum maledice ac maligne L. — Komp. maledīcentior -ius, superl. maledīcentissimus 3 od adj. pt. pr. maledīcēns (gl. male-dīcō).

mali-loquus (maleloquus) 3 (malum oz. male in loquī) žaljiv, klevetajoč, obrekujoč, opravljajoč, opravljiv, sramoteč, zlogolk, zlogolčen: lingua Hier., Arn.

mortifiant, e [-tifjɑ̃, t] adjectif, religion mučilen, spokorniški; figuré poniževalen, žaljiv

mortificante utrudljiv, nadležen, žaljiv, ponižujoč; neprijeten

mortificativo mrtvilen; žaljiv

ofensivo žaljiv, nedostojen, zoprn, napadalen

guerra ofensiva napadalna vojna
armas ofensivas napadalno orožje

offending [əféndiŋ] pridevnik
žaljiv

offensant, e [ɔfɑ̃sɑ̃, t] adjectif žaljiv

paroles féminin pluriel offensantes pour quelqu'un za koga žaljive besede

offensive¹ [əfénsiv] pridevnik (offensively prislov)
ofenziven, napadalen; žaljiv; neprijeten, odvraten

offensivo agg.

1. žaljiv

2. ki poškoduje, rani

3. napadalen, ofenziven