Franja

injuria ženski spol krivica; (raz)žalitev, sramotitev; žaljivka, psovka; škoda

causa de injurias tožba zaradi žaljenja

injúrie -i f

1. žaljivka

2. žalitev

injury [ín(d)žəri] samostalnik
krivica, nepravičnost; žalitev
medicina rana, poškodba (to na)
škoda

personal injury telesna poškodba, osebna škoda
injury benefit nadomestilo za poškodbo
to the injury of na škodo koga
to add insult to injury koga dvakrat prizadeti (oškodovati in ozmerjati)

insult¹ [ínsʌlt] samostalnik
žalitev (to za koga)
sramotenje, psovanje

to offer an insult to s.o. užaliti koga
to add insult to injury ➞ injury

insúltă -e f žalitev

insulte [ɛ̃sült] féminin žalitev, zasramovanje, psovanje

insulte grave težka žalitev
laver une insulte (figuré) oprati žalitev
proférer des insultes izreči žalitve
souffrir une insulte požreti žalitev

insulto m

1. žalitev:
insulto atroce huda žalitev; pren. škoda
l'insulto del tempo zob časa

2. med. napad, insult:
insulto apoplettico kap

invective [invéktiv]

1. pridevnik
sramotilen; žaljiv

2. samostalnik
žalitev, psovanje

invective [ɛ̃vɛktiv] féminin žalitev, žaljivka, sramotitev, psovanje, sramotilni govor

se lancer des invectives obmetavati se z žaljivkami
proférer des invectives, se répandre en invectives contre quelqu'un izreči žalitve proti komu

jigníre -i f žalitev

Kränkung, die, (-, -en) žalitev

Lästerung, die, žalitev, obrekovanje; bogokletne besede

lesion [lí:žən] samostalnik
medicina poškodba, rana
pravno žalitev, škoda

lesione f

1. kršitev; žalitev:
lesione della libertà kršitev svobode

2. med. poškodba; poškodovanje

3. gradb. razpoka

loedoria -ae, f (gr. λοιδορία) sramotitev, sramotenje, žalitev, obrekovanje, zasramovanje, psovanje: Macr.

macchia¹ f

1. madež, lisa:
macchia d'inchiostro madež od črnila
la malattia si espande a macchia d'olio pren. bolezen se naglo širi
macchia originale relig. izvirni greh

2. madež, pega:
macchia solare astr. sončna pega
macchia ionica fiz. ionska pega
macchia cieca anat. slepa pega

3. krivda, greh; sramota, žalitev:
un individuo con molte macchie sulla coscienza človek, ki ima veliko grehov na duši
lavare nel sangue una macchia v krvi oprati sramoto
cavaliere senza macchia e senza paura neoporečen in neustrašen mož

maledictiō -ōnis, f (maledīcere) sramotitev, sramotenje, zasramovanje, psovanje, žalitev, žaljenje, zmerjanje, kleveta(nje), obrekovanje: Ci., Arn., Tert., Vulg.

male-dictum -ī, n (ixpt. male in dīcere) sramotilna beseda, sramotilen govor, čast žaleč (sramotilen) izraz, psovka, žalitev, zmerljivka, kletev, kleveta, v pl. tudi = opravljanje, obrekovanje: O., Pr., Q., Sen. ph., Ap., Suet. idr., nihil est tam volucre quam maledictum Ci., maledicta in aliquem congerere, conicere, conferre, dicere Ci., aliquem probris et maledictis vexare Ci., maledictis figere aliquem Ci., maledictis aliquem increpare, lacerare S.; occ. zakletev, zakletje, v pl. zakletve: Plin.

mazada ženski spol udarec (s kijem); žalitev

morsus -ūs, m (mordēre)

1. grizenje, ugriz, griz: Sen. ph., Cael., serpentis, avium Ci., morsu necare O., morsu (ap)petere aliquid T., Sil. rezati z zobmi po čem, gristi za čim; podobno: morsu insequi saxum O. in catenas morsibus ali morsibus et ore tentare Fl., morsu (z zobmi) apprehendere (tollere) aliquid Plin., morsu premere aliquid Lucr. hudo zagristi (zagrizovati) se v kaj, morsu dividere escas Ci., ille avidos morsus velocibus effugit alis O.

2. occ.
a) jed, jedača, jedilo, hrana, živež: vertere morsūs exiguam in Cererem V., nec tu mensarum morsūs horresce futuros V. použiti, kar je na mizi.
b) zasekavanje, zgrabitev, prijemanje kake zapon(k)e, sidra: V., Sil.; meton. kar se zaseka, kar zgrabi, prime, drži: unco non adligat ancora morsu V. z zakrivljenim zobom, viribus discludere morsūs roboris V. precep (ki drži kopje).
c) grizenje = žganje, kislost, pekočina, pekoč, žgoč okus, izjedanje, razjedanje (rje): Lucan., marinus Plin., aceti Mart.

3. metaf.
a) grenko občutje, bridkost, bol(est), bolečina, žalost, žalitev, jeza, težava, sitnost: curarum, exsilii O., confusi ex recenti morsu animi L., aegritudo quasi morsum doloris efficit Ci. tako rekoč razjeda (gloda) dušo, acriores solent esse morsūs intermissae libertatis quam retentae Ci. prikrajšanje svobode navadno naredi človeka ostrejšega kot zadržanje.
b) zbadanje (z besedami), zbadljiv (zajedljiv) napad: mea commoda odio obscuro morsuque venenat H., dubiā morsus famae depellere pugnā Sil.