Franja

matasellos moški spol (poštni) žig

Monēta -ae, f (monēre) Monéta

1. prevod gr. Μνημοσύνη, mati Muz: Ci., L. Andr. ap. Prisc. (s star. gen. Monētās), Hyg.

2. bogočastno ime „opominjajoče“ Junone (Junone opominjevalke) na Kapitoliju (zaradi mnogih dobrih „opominov“, ki jih je baje dala Rimljanom); v njenem svetišču je bila kovnica: Ci., L., O., Val. Max., Lact. Od tod

3. meton. monēta -ae, f
a) kovnica: ad Philotimum scripsi de viatico sive a moneta sive ab Oppiis Ci. ep.; metaf.: m. hominis formandi Macr. materino telo, quaedam ex nostrā, ut ita dicam, monetā (= iz stoiške šole) proferre Sen. ph.
b) kovan denar, denarij, novec, penez: Plin., victa concedit prisca moneta novae O.; metaf. besedni zaklad: monetam illam veterem sectator Fr.
c) žig, pečat, kov: aut binos (sc. petit) quater a novā monetā Mart.; metaf.: communi feriat carmen triviale monetā Iuv., nomina … Latinā monetā percussa Ap.

mùhur m (t. mühür, perz.) zastar. žig, pečat, štampiljka: na pismu carev muhur, careva jazija na pismu cesarjev žig in cesarjeva pisava

nota -ae, f (prim. nōscō) vidno znamenje, po katerem lahko kaj spoznamo, torej

1. znak, znamenje, obeležba: Col., Sen. ph., Sen. tr., si signa et notas ostenderem locorum Ci., instruit etiam secretis notis, per quas haud dubie agnoscerent sua mandata esse L., sive puer furens impressit memorem dente labris notam H., in collo figere dente notas Tib., tacitam mensae duxit in orbe notam O., foliisque notas et nomina mandat V. znamenja in besede, confuderat oris exsanguis notas pallor Cu., nota alias significat signum Fest.; metaf. znak, znamenje, priznák, razlikovalni znak, razpoznavni znak: cuiusque generis dicendi nota Ci., notae argumentorum Ci., notae facinorum Ci., notae ac vestigia scelerum Ci., nunc pinnā veras, nunc datis ore notas O., ille Numantina traxit ab urbe notam O. značilni priimek, častni priimek (sc. Numantīnus), ne qua novi initi consilii daretur nota Cu., cygni vox notam dederat Mel., mihi quoque impendere idem exitium certis quibusdam notis augurabar Plin. iun., recentibus adhuc lasciviae notis Suet.

2. occ.
a) litterarum notae pismenke, črke: Petr., qui sonos vocis … paucis litterarum notis terminavit Ci.; notae librariorum ločila: Ci.; pesn. meton. notae pismo, list, napis: inspicit acceptas hostis ab hoste notas O., accipiat missas apta ministra notas O., grandibus in tituli (po drugih tumuli) marmore caede notis O., incisa notis marmora publicis H., notarum textus obelisco incisus Amm.
b) notae tajnopis, znakovna pisava, tajna pisava, šifrirana pisava: Gell. (17, 9), quotiens autem (sc. Augustus) per notas scribit, B pro A, C pro B … ponit Suet.
c) notae hitropisna (brzopisna, tahigrafska, stenografska) znamenja, kratice, ki so jih uporabljali nam. črk in besed: verborum notae Sen. ph., comperi notis quoque excipere (pisati za kom) velocissime solitum (sc. esse Titum) Suet., praetulit titulum … significantem … celeriter confecti (sc. belli) notam Suet. z malo potezami naznanjajoč hitro končano vojno, notis excepit, quae responderat Gallus Amm., notae Tironis Isid.
d) nota v glasbi, „sekirica“: musicis notis cantica excipere Q.
e) znamenje na kaki stvari α) (na telesu) pega, lisa, znamenje, proga: caeruleae cui terga notae maculosus et auro squamam incendebat fulgor V., vitulus … quā notam duxit (ima) niveus videri H.; poseb. prirojeno znamenje, materino znamenje: dispersae per pectus atque alvum notae genetivae Suet., filii nepotesque eius anchoram in femore veluti notam generis naturalem habuere Iust., notae genitales Amm. β) vbodeno ali vžgano znamenje, tetovaža, žig: barbarum … conpunctum notis Thraeciis … iubebat anteire Ci. tetoviranega po tračansko, (sc. vitulis) notas et nomina gentis inurunt V., deformatos prius stigmatum notis … ad bestias condemnavit Suet. ožigosane, nota dorsualis Ap. (konju) na hrbet vžgano znamenje, nobiles vero latis fucatis et densioribus notis Amm.; metaf. sramotno znamenje, sramoten madež, vžgano znamenje, sramoten žig, sramota: homo omnibus notis turpitudinis insignis Ci., quae nota domesticae turpitudinis non inusta vitae tuae est? Ci., haec inusta est a te … mortuo Caesari nota ad ignominiam sempiternam Ci., o turpem notam, temporum nomen illorum! Ci. γ) znamka ali napis, etiketa na vinskem sodu ali sodu medu (medniku), s katero se zaznamuje kakovost (vrsta) vsebine; od tod meton. kakovost, vrsta: interior nota Falerni H. boljša vrsta falernca, Chio nota Falerni commixta H., vini nota optima Col., mel secundae notae Col.; metaf. sploh kakovost, vrsta: Col., Petr., aliquem de meliore nota commendare Curio in Ci. ep. z boljše strani, quivis de meliore nota Cat., beneficia ex vulgari nota Sen. ph. navadne vrste, nos ex illa prima nota non sumus Sen. ph., alia deinceps huius notae Sen. ph. in več takšnega. δ) znamenje, znak na novcih, kov, vtisnjen znak, podoba: nummi omnis notae Suet., n. nummaria Aur.; metaf.: nomen signatum praesente nota H. ki ima znak (pečat) sedanjosti, patefacere interiorem animi notam Suet. mišljenje.
f) znamenje, zabeležba v knjigi, ki izraža bralčevo zadovoljstvo ali nezadovoljstvo s tem mestom, opazka ob robu, opomba, zabeležka, zapisek: qui non notam apponas ad malum versum, sed … Ci., mittam itaque ipsos tibi libros et ne multum operae inpendas, dum passim profutura sectaris, inponam notas, ut ad ipsa protinus, quae probo et miror, accedas Sen. ph. (Epist. 6, 5); meton. pojasnjujoča opomba, zapisek, (za)beležka: Dig.
g) (za)beležka, zaznamek, opazka, ki si jo je zapisal cenzor o življenju in vedenju posameznika ter jo podal ustno ali zapisal v imenik državljanov; od tod tudi cenzorski ukor in (iz njega izvirajoče) zmanjšanje časti, prikrajšanje za čast, ponižanje, degradacija: is censoriae severitatis notā non inuretur? Ci., patrum memoriā institutum fertur, ut censores motis senatu adscriberent notas L., additumque tam meritae censoriae notae triste senatus consultum, ut … L., ignominiosis notas … dempsit Suet., cum … dempsisset cuidam appositam notam Suet.; pren.: nunc in amore tuo cogor habere notam Pr. trpeti ponižanje, padati; metaf. sploh ponižanje, osramotitev, osramočenje, sramoten madež, sramota: foedissimas turpitudinis notas subire Ci., adiectae mortuo notae sunt L., quod ad notam ignominiamque Philippi pertineret L., districtus minimā nec tamen ille notā O. niti najmanjša graja, dictus Sceleratus ab illa vicus et aeternā res ea pressa notā O. z večno sramoto, a quo repulsus tristem sustinuit notam Ph., hanc ferat virtus notam Sen. tr., adlevatae notae T., notam quasi censoriam alicui inurere Plin. iun., famosi iudicii nota Suet., ob notam materni pudoris Iust., notae aliquem eximere Gell., notā laborare Dig., super veterem segnitiae notam Cl.
h) (z roko, z očmi) dano znamenje, namig, mig(ljaj): nam dantem sibi signa maritum prima videt redditque notas O., acceptas tu quoque redde notas O.

poinçon [pwɛ̃sɔ̃] masculin šilo; vrezilo; žig, punec (na predmetu iz drage kovine); typographie matrica, kalup za ulivanje matric

apposer un poinçon sur une montre d'or vtisniti žig v zlato uro
poinçon de garantie garancijski žig

print¹ [print] samostalnik
tisk tisk, tiskanje; tiskovina
ameriško tiskana stvar, časopis, revija; odtis, vtisk, znak, sled (npr. noge)
umetnost grafični list; časopisni papir; tiskanina (blago), katun
fotografija kopija
tehnično kalup, model, žig

the prints tisk
ameriško daily prints dnevno časopisje
foot print sled noge
finger print odtis prsta
in print v tisku, v prodaji (knjiga)
figurativno in cold print v črno belem
out of print razprodan (knjiga)
to rush a book into print hitro dati v tisk

proof mark [prú:fma:k] samostalnik
vojska žig, da je bilo orožje preizkušeno

punzón moški spol šilo; punec, žig; vrezilo; stezna igla

scar¹ [ska:]

1. samostalnik
brazgotina
figurativno stara rana; žig (sramote), sramota, madež

a scar upon his reputation madež na njegovem ugledu

2. prehodni glagol
pustiti, narediti brazgotino; opraskati, oprasniti
figurativno iznakaziti, izmaličiti
neprehodni glagol
(za)brazgotiniti se, (za)celiti se, zarasti se

to scar over zaceliti se, zarasti se
to scar up prehodni glagol pustiti zaceliti ali zabrazgotiniti
scarred brazgotinast

sceau [so] masculin pečat; figuré žig; pluriel državni pečat

Garde masculin des Sceaux čuvar državnega pečata, pravosodni minister
sous le sceau du secret pod pečatom tajnosti, molčečnosti; kot tajnost
briser le sceau zlomiti pečat, odpečatiti
confier son intention à quelqu'un sous le sceau du secret zaupati komu svojo namero s pogojem absolutne diskretnosti
mettre le sceau sur quelque chose pritisniti pečat, žig na kaj; dati svoj pečat čemu
mettre, apposer son sceau à quelque chose (figuré) kronati, dokončati, dovršiti kaj

seal² [si:l] samostalnik
pečat (tudi figurativno)
žig; pečatnik; (carinska) plomba; snov za zamašitev odprtin
tehnično sifon
figurativno jamstvo, poroštvo, garancija, zagotovitev, obljuba, zastavek, založek, zalog

seal of love figurativno poljub; rojstvo otroka; poroštvo, jamstvo ljubezni
the Great Seal britanska angleščina veliki državni pečat lorda kanclerja (s katerim se zapečatijo spisi parlamenta in važne državne listine)
the Privy Seal britanska angleščina mali državni pečat (ki se daje na listine, ki jim ni potreben veliki državni pečat ali ki se bodo pozneje predložile parlamentu)
given under my hand and seal od mene podpisano in zapečateno
under the hand and seal of podpisano in zapečateno od
under the seal of confession pod spovednim pečatom
under the seal of secrecy pod pečatom molčečnosti, kot tajnost
he has the seal of death in his face smrt mu je zapisana v obrazu
to resign the seals figurativno odpovedati se službovanju
to set one's seal to s.th. pritisniti svoj pečat na kaj, zapečatiti; overiti, potrditi, avtorizirati kaj

sello moški spol pečat; žig; kolek; poštna znamka; medicina kapsula

sello de correo, sello de franqueo poštna znamka
sello hermético nepredušno zaprt pokrov
colección (coleccionista) de sellos zbirka (zbiralec) poštnih znamk
derechos de sello kolekovina
sujeto al sello koleku podvržen
bajo el sello del secreto pod pečatom molčečnosti
arrancar el sello sneti sodni pečat
cerrar con sello zapečatiti
echar, poner el sello (za)pečatiti; žigosati; nalepiti poštno znamko
inutilizar el sello uničiti kolek; žigosati poštno znamko
levantar (quitar) el sello sodno odpečatiti

sīgnāculum -ī, n (sīgnāre)

1. znamenje: corporis Tert. obreza (Judov), inscripta oleo frontis signacula Prud. znamenja križa.

2. pečat, žig: Ulp. (Dig.), etiam anulum in laeva aureum faberrimo signaculo quem ostentabat Ap.

signature [sígničə] samostalnik
podpis; znak, ki rabi za podpis; oznaka, signatura
zgodovina znak, žig, pečat
glasba signatura, znaki na začetku not (ključ, višaj itd.)
tisk črke na dnu tiskane pole, po katerih se zlagajo pole

radio signature tune glasbeni signal postaje
to append (to affix) one's signature to dati svoj podpis na
to bear the signature of an early death biti zgodaj zaznamovan od smrti
to forge a signature ponarediti podpis

signet [sígnit]

1. samostalnik
žig, pečat (za podpis)

privy signet tajni (zasebni) kraljev pečat
writer to the signet škotsko pravni zastopnik

2. prehodni glagol
dati pečat na, potrditi s pečatom

stamp¹ [stæmp] samostalnik
žig, pečat; vtisk, odtis(k), sled; poštna znamka; kolek; poštni žig
mehanika naprava za žigosanje; kovanje
figurativno kov, narava, značaj, baža, vrsta
figurativno ugled; bat; stopa; teptanje, topotanje, cepet(anje), udarjanje (udarec) z nogo ob tla
množina, zastarelo, ameriško, sleng (papirnati) denar

affixed stamp nalepljena znamka
a man of his stamp mož njegovega kova
official stamp uradni žig
postage stamp poštna znamka
revenue stamp kolek
rubber-stamp štampiljka
signature stamp žig s podpisom, faksimile (žig) podpisa
to affix a stamp pritisniti žig
avoid men of his stamp! izogibaj se ljudi njegove baže!
to bear the stamp of truth nositi pečat resnice
to give a stamp to s.th. dati pečat čemu
to put on a stamp nalepiti znamko

stampigliatura f žigosanje; žig

ştampílă -e f žig, pečatnik; pečat

Stempel, der, (-s, -) štampiljka, žig; pečatnik; Pflanzenkunde pestič; Technik pestič, prebijalnik, prebijalo; Bergbau stojka, steber; figurativ pečat

stigma množina stigmas, stigmata [stígmə, -mətə] samostalnik
(sramotni) madež, sramota; vžgano znamenje, žig (nekoč na sužnjih, hudodelcih)
medicina bolno mesto na koži, ki krvavi od časa do časa
medicina znak, simptom
cerkev, množina stigme, znamenja (Kristusovih) ran na telesu verskih gorečnikov ali histerikov
zoologija dihalna odprtina traheje pri žuželkah
botanika del cveta, ki sprejema pelod, brazda na cvetnem pestiču

the stigmata of syphilis simptomi sifilisa