Franja

Zadetki iskanja

  • (tá tó) pron.

    I. (v pridevniški rabi)

    1. (kaže na osebo, stvar v bližini govorečega) questo, questa; codesto, codesta:
    čigav je ta nož? di chi è questo coltello?
    kam naj dam to torbo? dove metto questa borsa?

    2. (za izražanje, da kaj poteka v času govorjenja, da je kaj časovno najbližje) questo:
    v tej vojni je bilo dosti žrtev questa guerra ha fatto molte vittime

    3. (za izražanje, da se o osebi ali stvari pravkar pripoveduje) questo:
    ob tej uri so otroci navadno že spali a quest'ora i bambini già dormivano

    4. (za izražanje, da je kaj določeno z navajanjem) questo, seguente:
    ob slovesu je rekel te besede: želimo, da delate složno si accomiatò con queste (le seguenti) parole: desideriamo che operiate di comune accordo

    5. pren. (za izražanje, da oseba ali stvar zbuja nevoljo, občudovanje, ali za poudarjanje pomena besede) questo, che:
    le kod hodi ta natakar dove mai è finito questo benedetto cameriere
    ta otrok, koliko že zna! che bambino! Quante cose sa già
    to knjižico boš že prebral questo libriccino non ci metterai nulla a leggerlo

    6. ta in ta, ta pa ta (za osebo, stvar, ki je znana, a se noče ali ne more imenovati) il tale, la tale:
    vrnili se bomo ta in ta dan faremo ritorno il giorno tale

    7. ta ali oni, ta in oni (za izražanje poljubnosti) questo o quello, questo e quello:
    pojavljati se v tej ali oni obliki manifestarsi in questa o quella forma
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. iti s tega sveta andarsene da questo mondo, morire
    pren. on ni za ta svet lui non è fatto per questo mondo, è un fantasticone
    pri tej priči moraš iti! vattene subito!
    ta falot Lojzek! quel furfante di Gigi!

    II. (v samostalniški rabi)

    1. (za izražanje osebe ali stvari, na katero se usmerja pozornost) questo (-a), questi (-a) (qui):
    kakšna lepa srajca, to bom kupil che bella camicia! Compro questa (qui)

    2. (za izražanje tega, kar poteka, obstaja v času govorjenja) questo (-a):
    prejšnji teden sem bil bolan, ta pa že lahko delam la settimana scorsa sono stato male, questa posso già lavorare

    3. (za izražanje osebe ali stvari, o kateri se pravkar pripoveduje) questi (-a); costui, costei:
    zdravnik je tako naročil in ta že ve, kaj je prav è il medico che ha ordinato così e questi sa il fatto suo

    4. (za izražanje osebe ali stvari, kot jo določa odvisni stavek) costui, costei;○:
    kdor ne dela, ta ne zasluži plačila chi non lavora, non va pagato

    5. pren. (za nadomeščanje izpostavljenega stavčnega člena) questo (-a) (sì):
    sin, ta je šele prebrisan il figlio, questo sì che è un furbacchione

    6. ta in ta, ta pa ta il tale, la tale; il tal altro la tal altra; questo e questo:
    jaz sem ta in ta in hočem to in to io sono questo e questo e voglio questo e questo

    7. ta ali oni, ona; ta in oni, ona questo (-a) o quello (-a); questo (-a) e quello (-a):
    govorili so o tem in onem parlarono di questo e quello, del più e del meno

    8. (za izražanje neprepoznane stvari v bližini govorečega) questo (-a), ○:
    kaj to ropota? Toča pada cos'è questo rumore? Grandina

    9. (za izražanje pojava, določenega z odvisnim stavkom) ciò (quello) che; ciò (che), quello (che):
    to, kar se nabira na šipi, so vodni hlapi ciò che si accumula sul vetro è vapore acqueo
    za to, kar se je zgodilo, še niso našli razlage di quello che è successo non si è trovata ancora una spiegazione
    želimo si samo to, da bi bili zdravi ci auguriamo soltanto di essere sani

    10. (za poudarjanje trditve) ○:
    lepo je to, da nam pomagaš è bello che tu ci aiuti

    11. (za izražanje pravkar povedanega) questo, ciò, lo (ne):
    otroci kričijo, to ga zelo moti i bambini fanno baccano e questo lo disturba
    ustanoviti je hotel podjetje, vendar iz tega ni bilo nič avrebbe voluto costituire un'impresa ma non se ne fece niente

    12. to je, to se pravi cioè:
    prišel je sam, to je brez družine è venuto solo, cioè senza la famiglia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    mož, ta ti je šele ta pravi, ta questo sì che è furbo
    ta je (pa) bosa questa (sì che) è inventata di sana pianta
    ta je pa res debela, prazna questa è proprio grossa
    ta je dobra! quest'è bella!
    soseda je dobra gospodinja. Ta pa ta! la vicina è una buona massaia. Certo! Eccome!
    veseljak je. To pa to è un tipo allegro. Come no! Certo!
    fant ni izdelal razreda. Samo tega se je še manjkalo il ragazzo è stato bocciato. Ci voleva proprio questo!
    nedolgo tega non molto tempo fa
    ni znano, kaj je na tem non si sa, se questo è vero
    pog. otroci so premalo na zraku, v tem je stvar i bambini stanno troppo poco all'aperto. Questo è il problema
    PREGOVORI:
    kdor laže, ta krade chi mente, ruba e chi ruba, mente

    III. (v vezniški rabi)

    1. (v dopustnih odvisnih stavkih) kljub temu da (čeprav) benché, quantunque, sebbene:
    kljub temu da je star, še dela benché sia vecchio, continua a lavorare

    2. poleg tega, zraven tega e (inoltre), e in più:
    dela, polega tega pa študira lavora e in più studia

    3. zaradi tega (zato) perciò, per cui:
    vzdržljiv je, zaradi tega so ga sprejeli è costante, perciò è stato assunto

    4. in to e precisamente, e cioè:
    prišlo je dosti ljudi in to starih in mladih venne molta gente, (e precisamente) vecchi e giovani

    5. v tem ko (za izražanje istočasnosti) nel mentre:
    v tem ko se je posvetilo, je počilo nel mentre appariva un lampo si sentì uno scoppio

    6. (v protivnem priredju) s tem da (vendar) ma, pure:
    prišel bo, s tem da bo malo zamudil verrà, ma con un piccolo ritardo

    7. (v protivnem priredju) kljub temu eppure, tuttavia:
    bila je bogata, kljub temu ni dobila ženina era ricca, eppure non riuscì a trovare marito
  • térjati (-am) imperf.

    1. chiedere, reclamare il pagamento:
    terjati dolžnika reclamare dal creditore il pagamento del debito
    terjati povračilo škode chiedere il risarcimento dei danni

    2. (ri)chiedere, esigere, comportare; rivendicare:
    terjati umik tuje vojske chiedere il ritiro dell'esercito straniero
    gradnja cest terja velike stroške la costruzione della rete stradale comporta forti oneri
    nesreča je terjala več smrtnih žrtev nell'incidente si sono avuti vari morti
  • terorizem samostalnik
    1. (uporaba nasilja za dosego političnih ciljev) ▸ terrorizmus
    mednarodni terorizem ▸ nemzetközi terrorizmus
    državni terorizem ▸ állami terrorizmus
    islamski terorizem ▸ iszlám terrorizmus
    žrtev terorizma ▸ terrorizmus áldozata
    financiranje terorizma ▸ terrorizmus finanszírozása
    preprečevanje terorizma ▸ terrorizmus megfékezése
    podpirati terorizem ▸ terrorizmust támogat
    obsoditi terorizem ▸ terrorizmust elítél
    boj proti terorizmu ▸ terrorizmus elleni harc
    ukrepi proti terorizmu ▸ terrorizmus elleni intézkedések
    globalni terorizem ▸ globális terrorizmus
    nevarnost terorizma ▸ terrorizmus veszélye
    val terorizma ▸ terrorizmus hulláma
    podpornik terorizma ▸ terrorizmus támogatója
    Britanska policija je pretekli teden zaradi suma terorizma aretirala dva moška. ▸ A brit rendőrség a múlt héten két férfit vett őrizetbe terrorizmus gyanújával.

    2. (ustrahovanje) ▸ terrorizmus, terrorizálás
    Ta srečni minister bi se šel krasno novo delitveno ekonomijo, medtem pa birokrati izvajajo birokratski terorizem nad podjetniki in celo šolami!? ▸ Ez a boldog miniszter szép új világot akar a gazdaságban, amely a megosztáson alapulna, miközben a bürokraták bürokratikus terrorizmust folytatnak a vállalkozók, sőt az iskolák ellen!?
    "Pravzaprav gre za obliko terorizma nad mladimi," je dejal predsednik stranke. ▸ „Gyakorlatilag a fiatalok terrorizálásának egy formájáról van szó” – mondta a pártelnök.
  • totálen (-lna -o) adj.

    1. (popoln) totale, completo, assoluto:
    totalno ravnovesje equilibrio totale

    2. (celovit, celoten) totale, integrale

    3. redko (totalitaren) totalitario; totalizzante:
    voj. totalna žrtev olocausto
    totalna vojna guerra totale
    fiz. totalni odboj riflessione totale
    totalni refraktometer totalrifrattometro
    šport. totalno gibanje movimento totale
  • urok samostalnik
    1. (v magiji) ▸ varázslat, bűbáj, átok
    magični urok ▸ mágikus varázslat
    zli urok ▸ gonosz varázslat, gonosz bűbáj
    ljubezenski urok ▸ szerelmi varázslat, szerelmi bűbáj
    izreči urokkontrastivno zanimivo elvarázsol
    premagati urok ▸ varázslatot legyőz
    preklicati urok ▸ varázslatot felold
    rešiti se uroka ▸ varázslattól megszabadul
    rešiti uroka ▸ varázslattól megszabadul, átkot megtör
    varovati pred uroki ▸ varázslat ellen véd
    zdraviti z uroki ▸ véd a varázslattól
    odganjati z uroki ▸ varázslattal védekezik
    zaščita pred urokikontrastivno zanimivo ártások elleni védelem
    knjiga urokov ▸ varázslatok könyve
    žrtev uroka ▸ bűbáj áldozata
    čarobni urok ▸ bűbáj
    Ali se bo Elli uspelo znebiti uroka in osvojiti prinčevo srce? ▸ Ellinek sikerül leráznia az átkot és meghódítani a herceg szívét?
    Slišala sem namreč, da je pred leti neko žensko rešila uroka. ▸ Hallottam, hogy évekkel ezelőtt egy nőt megszabadított a bűbájtól.

    2. pogosto v športnem kontekstu (o neuspehu) ▸ átok
    prelomiti urok ▸ átkot megtör
    pregnati urok ▸ átkot kivéd
    razbiti urok ▸ átkot megtör
    prekiniti urok ▸ átkot megszüntet
    Izkušeni branilec Fernando Hierro se zaveda, da morajo premagati Slovenijo in se uvrstiti v četrtfinale ter tako prekiniti urok velikih tekmovanj. ▸ Fernando Hiero, a tapasztalt védő tudja, hogy győzelmet kell aratniuk Szlovénia ellen és be kell jutniuk a negyeddöntőbe, hogy így megtörjék az átkot a nagy versenyeken.
  • vandalski pridevnik
    1. (o namernem uničevanju) ▸ vandál
    vandalsko dejanje ▸ vandál cselekedet
    vandalski napad ▸ vandál támadás
    vandalski navijač ▸ vandál szurkoló
    Čeprav nekaj igral uničijo tudi otroci, jih je večina žrtev vandalskih pohodov.kontrastivno zanimivo Néhány játszótéri eszközt a gyerekek is tönkretesznek, de a legtöbb a vandalizmus áldozatává válik.

    2. v zgodovinskem kontekstu (o Vandalih) ▸ vandál
    vandalski kralj ▸ vandál király
  • vôjen de guerre

    v vojnem času en temps de guerre
    vojna bolnišnica hôpital moški spol de campagne
    vojni dopisnik correspondant moški spol de guerre (ali aux armées)
    vojna grožnja menace ženski spol de guerre
    vojna industrija industrie ženski spol de guerre
    vojni invalid invalide moški spol de guerre
    vojna ladja bâtiment moški spol (ali navire moški spol) de guerre
    vojna napoved déclaration ženski spol de guerre
    vojna odškodnina indemnité(s)
    f(pl) de guerre
    vojni oškodovanec mutilé moški spol de guerre
    vojno področje théâtre moški spol des opérations (militaires) (ali des hostilités)
    vojni tovariš camarade moški spol de guerre, compagnon moški spol d'armes
    vojno sodišče conseil moški spol de guerre
    postaviti koga pred vojno sodišče traduire (ali faire passer) quelqu'un en conseil de guerre
    vojna škoda dommages moški spol množine de guerre
    reparature za vojno škodo réparation ženski spol des dommages de guerre
    vojni ujetnik prisonnier moški spol de guerre
    taborišče vojnih ujetnikov camp moški spol de prisonniers de guerre
    vojno ujetništvo captivité ženski spol
    biti v vojnem ujetništvu être en captivité, être prisonnier de guerre
    vojni zločin crime moški spol de guerre
    vojni zločinec criminel moški spol de guerre
    vojna znanost science ženski spol militaire
    vojna žrtev victime ženski spol de guerre
    pomoč vojnim žrtvam assistance aux victimes de guerre, assistance aux mutilés de guerre et aux familles des militaires morts à la guerre
    biti v vojnem stanju être en état de guerre, être sur le pied de guerre
  • vôjen de guerra

    v vojnem času en tiempos de guerra
    vojni cilj finalidad f (ali objetivo m) de la guera
    vojna bolnica hospital m de campaña
    vojni dogodki acontecimientos m pl (ali sucesos m pl) de la guerra
    vojni dopisnik (invalid, oškodovanec, tovariš, ujetnik, zločin, zločinec) corresponsal m (mutilado m, damnificado m, compañero m, prisionero m, crimen m, criminal m) de guerra
    vojni hujskač instigador m a la guerra, belicista m
    vojen svèt (material, davek, potencial, stroj) consejo m (material m, impuesto m, potencial m, máquina f ali ingenio m) de guerra
    vojni minister (ministrstvo) Ministro m de la Guerra, (v Španiji) del Ejército (Ministerio m de la Guerra, (v Španiji) del Ejército)
    vojna grozodejstva (žrtev) atrocidades f pl (víctima f) de la guerra
    vojna grožnja (odškodnina, napoved, škoda) amenaza f (indemnización f, declaración f, daños m pl) de guerra
    vojna oprema, oborožitev armamento m
    vojno stanje (gospodarstvo, posojilo) estado m (economía f; impréstito m) de guerra
    vojna mornarica marina f de guerra, (v Španiji) Armada f
    vojna luka puerto m militar
    vojna sreča suerte f de las armas, fortuna f de la guerra
    vojna zvijača estratagema f; ardid m de guerra
    vojna industrija industria f (de material) de guerra
    vojna odprava expedición f militar; campaña f
    vojni dolgovi deudas f pl de la guerra
    vojni pogrešanec desaparecido m en campaña
    vojno številčno stanje efectivos m pl de guerra
    vojna znanost ciencia f militar
    vojna doklada plus m de campaña
    vojno področje zona f de operaciones
    vojna psihoza psicosis f de guerra
    vojen pravo derecho m de guerra, (nagli sod) ley f marcial
    vojen ladja barco (ali buque m) de guerra
    vojne vdove in sirote viudas f pl y huérfanos m pl de guerra
    vojno sodišče consejo m de guerra, tribunal m militar
    postaviti pred vojno sodišče llevar ante un consejo de guerra, hacer juzgar por un consejo de guerra
    vojni nasprotnik adversario m de la guerra
    vojno ujetništvo cautiverio m; cautividad f
    priti pasti v vojno ujetništvo caer (ali ser hecho) prisionero
    postaviti v vojno stanje poner en pie de guerra
  • vojn|a [ô] ženski spol (-e …)

    1. der Krieg (atomska Atomkrieg, bakterijska Bakterienkrieg, bliskovita Blitzkrieg, džungelska Dschungelkrieg, gverilska Kleinkrieg, Guerillakrieg, invazijska Invasionskrieg, kopenska Landkrieg, partizanska Partisanenkrieg, plinska Gaskrieg, podmorniška Unterseebootkrieg, U-Boot-Krieg, pozicijska Grabenkrieg, Schützengrabenkrieg, Stellungskrieg, na dveh frontah Zweifrontenkrieg, na morju Seekrieg, zračna Luftkrieg); die Kriegführung (psihološka psychologische)
    totalna vojna totaler Krieg
    vojna zvezd Sternen-Krieg

    2. po značaju: der -krieg (državljanska Bürgerkrieg, intervencijska Interventionskrieg, nasledstvena Erbfolgekrieg, obrambna Verteidigungskrieg, osvajalna Eroberungskrieg, osvobodilna Befreiungskrieg, Freiheitskrieg, svetovna Weltkrieg, verska Glaubenskrieg, Religionskrieg, za neodvisnost Unabhängigkeitskrieg)

    3. figurativno der -krieg (gospodarska Wirtschaftskrieg, naftna Ölkrieg, osebna/zasebna Privatkrieg, papirna Federkrieg, Papierkrieg, trgovinska Handelskrieg, med zakoncema Ehekrieg, živčna Nervenkrieg)

    4.
    zgodovina balkanska vojna Balkankrieg
    burska vojna Burenkrieg
    prva/druga svetovna vojna der Erste/Zweite Weltkrieg
    hladna vojna kalter Krieg, der kalte Krieg
    husitska vojna Hussitenkrieg
    kmečka vojna Bauernkrieg
    korejska vojna Koreakrieg
    krimska vojna Krimkrieg
    križarska vojna die Kreuzfahrt, der Kreuzzug
    opijska vojna Opiumkrieg
    otroška križarska vojna Kinderkreuzzug
    peloponeška vojna Peloponnesischer Krieg
    secesijska vojna Sezessionskrieg
    sedemletna vojna Siebenjähriger Krieg
    stoletna vojna Hundertjähriger Krieg
    španska državljanska vojna Spanischer Bürgerkrieg
    tridesetletna vojna Dreißigjähriger Krieg
    trojanska vojna trojanischer Krieg
    vietnamska vojna Vietnamkrieg
    vojna med belo in rdečo rožo Rosenkrieg
    zalivska vojna Golfkrieg
    punske vojne množina Punische Kriege

    5.
    … vojne Kriegs-
    (bog der Kriegsgott, cena Kriegskosten množina, cilj das Kriegsziel, financiranje die Kriegsfinanzierung, izbruh der Kriegsausbruch, leto das Kriegsjahr, posledice Kriegsfolgen, udeleženec der Kriegsteilnehmer, žrtev der Kriegsverletzte, der Kriegstote, das Kriegsopfer, prizorišče der Kriegsschauplatz)
    konec vojne das Kriegsende (ob koncu vojne bei Kriegsende, po koncu vojne nach Kriegsende, pred koncem vojne vor Kriegsende)
    začetek vojne der Kriegsbeginn, der Kriegsausbruch
    naveličan vojne kriegsmüde
    na vojno auf den Krieg
    priprave na vojno Kriegsvorbereitungen množina
    pripravljati se na vojno Kriegsanstalten machen, Kriegsvorbereitungen treffen, zum Krieg rüsten
    pripravljen na vojno kriegsbereit
    po vojni nach dem Krieg, nach Kriegsende, in der Nachkriegszeit
    čas po vojni die Nachkriegszeit
    pred vojno vor dem Krieg, in der Vorkriegszeit, in den Vorkriegsjahren
    v primeru vojne im Ernstfall, im Kriegsfall
    angažma v vojni der Kriegseinsatz
    gospodarjenje v vojni Kriegswirtschaft
    … v vojni kriegs-
    (oslepel kriegsblind, pogrešan kriegsverschollen, pomemben kriegswichtig, ranjen kriegsverletzt, uničen kriegszerstört)
    vstop v vojno der Kriegseintritt
    za vojno für den Krieg
    krivda za vojno die Kriegsschuld
    za primer vojne für den Kriegsfall
    zaradi vojne wegen des Krieges, durch den Krieg, kriegsbedingt, durch Kriegseinwirkung
    invaliden zaradi vojne kriegsversehrt
    prizadet zaradi vojne kriegsgeschädigt
    iti v/na vojno in den Krieg ziehen
    napovedati vojno den Krieg erklären, figurativno einer Sache den Kampf aussagen
  • zahtévati (-am) imperf., perf.

    1. chiedere, richiedere; esigere, pretendere, reclamare, rivendicare:
    zahtevati primerno ceno chiedere un prezzo equo
    zahtevati odgovor esigere una risposta
    zahtevati svoje pravice reclamare i propri diritti
    zahtevati državljanske pravice rivendicare i diritti civili

    2. volere, richiedere; implicare:
    delo, ki zahteva veliko pozornost un lavoro che richiede la massima attenzione
    raziskava bo zahtevala veliko dela in časa una ricerca che richiederà molto lavoro e molto tempo
    gradnja ceste zahteva velike stroške la costruzione della strada implica forti spese
    nesreča je zahtevala deset smrtnih žrtev la disgrazia ha fatto dieci vittime
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. zahtevati nemogoče volere l'impossibile, voler cavar sangue da una rapa
    muz. zahtevati ponovitev bissare
    jur. zahtevati povračilo ripetere; rivendicare
    vztrajno zahtevati razne ugodnosti postulare dei benefici
  • zahválen de remerciement

    zahvalna molitev prière ženski spol d'action de grâces
    zahvalno pismo lettre ženski spol de remerciement(s)
    zahvalna žrtev sacrifice moški spol d'action de grâces
  • zahválen de agradecimiento

    zahvalne besede palabras f pl de agradecimiento
    zahvalna molitev oración f de gracias
    zahvalno pismo carta de agradecimiento
    zahvalna žrtev sacrificio m en acción de gracias
  • zakasnel [é] (-a, -o) verspätet, verzögert; (ki ima zamudo) überfällig; Spät-, Nach- (porod die Spätgeburt, tok der Nachstrom, vžig die Nachzündung, Spätzündung, žrtev das Spätopfer)
  • zarota samostalnik
    (skrivni načrt) ▸ összeesküvés
    mednarodna zarota ▸ nemzetközi összeesküvés
    politična zarota ▸ politikai összeesküvés
    teorija zarote ▸ összeesküvés-elmélet
    žrtev zarote ▸ összeesküvés áldozata
    odkriti zaroto ▸ összeesküvést leleplez
    zarote in atentati ▸ összeesküvések és merényletek
    kovati zarotokontrastivno zanimivo összesküvést sző, összeesküvést sző
    Mu bo uspelo pravočasno razkriti smrtonosno zaroto? ▸ Sikerül idejében felismernie a halálos összeesküvést?
    V filmu je laže govoriti o zaroti, kakor pa prijateljem v obraz povedati, da si jih izdal. ▸ Könnyebb egy filmben összeesküvésről beszélni, mint a barátoknak a szemébe mondani, hogy elárultad őket.
    Sopomenke: spletka
  • žgálen (-lna -o) adj.

    1. di cottura; ustorio:
    metal. žgalna peč forno di cottura

    2. rel.
    žgalni oltar ara sacrificale
    žgalna žrtev olocausto
  • žŕtven du sacrifice

    žrtveni dar offrande ženski spol
    žrtveni oltar autel moški spol du sacrifice
    žrtvena gostija repas moški spol du sacrifice
    žtrveno jagnje (glej nedolžna žrtev)