Franja

têg m, mest. u tégu, mn. tégovi
1. utež: teg na rimskom kantaru; teg od deset grama; ura sa tegovima
2. teg, poteg: primakli bi konji na putu, a volovi kad bi bili na tegu
3. teža: žito lakoga tega
4. letina, pridelek, žito, vino
5. tega, vrv za privezovanje ladij v luki
6. utež: ventilski, regulatorov teg

trigo moški spol žito; pšenica; (žitno) polje; ljudsko denar

trigo candeal (najfinejša) pšenica
trigo fanfarrón, trigo mor(un)o berberska pšenica
trigo de invierno, trigo otoñal ozimna pšenica
trigo marzal poletna pšenica
trigo sarraceno ajda
pan de trigo pšeničen kruh
trigos pl žitna polja
echar por esos trigos (fig) izgubiti smernico ali oporo

wheat [wi:t] samostalnik
pšenica; pšenično zrno
množina vrste pšenice
ameriško žito

wheat bread, flour pšeničen kruh, pšenična moka
wheat-fed s pšenico krmljen
wheat crop, wheat harvest žetev pšenice
wheat -coloured pšenične barve

збі́жжя -я с., žíto -a s.

blanquillo belkast, bel; moški spol ozimno žito; Mehika jajce

boll [boul] samostalnik
botanika semenski mešiček; mera za žito (6 mernikov)

Brotfrucht, die, krušno žito; plod kruhovca

Brotgetreide, das, krušno žito

bùčuk m (t. bučuk) dial. posoda iz lipovine ali bukovine kot mera za žito

bùšel m (angl. bushel) bušel, angleška, ameriška votla mera za žito

cibārius 3 (cibus) jedilen: leges Ca. ap. Macr. požrešnost omejujoči, mihi rem summam credidit cibariam Pl. hrano, uva Plin. namizno grozdje, vasculum Ap.; subst. cibāria -ōrum, n vsakdanja hrana, živež, živila, jedilo, za živali: krma: Ca., Varr., Col. idr., cibaria alicui dare Pl. ali praebere Ci., inopia cibariorum C., molita c. C. moka, congesta c. H., anseribus cibaria publice locantur Ci.; occ.
a) obrok, odmerek živil, ki jih država daje vojakom, moka: duplicia c. Varr., ferre plus dimidiati mensis cibaria Ci, c. cocta L. (gl. coquō), c. cocta dierum decem N., obicitur Oppio, quod de militum cibariis detraxerit Q.
b) uradnikom v provincah namesto plače odkazano žito: liberaliter ex istius cibariis tractati Ci., menstrua cibaria Ci. mesečni priboljšek; prim. Suet. (Tiber. 46).

2. met. (po hrani, ki se je dajala sužnjem) navaden, prostaški, malovreden, slab: panis Ci. idr.črn kruh, vinum Varr. ap. Non., oleum Col.; pren. o osebah: tuus frater cibarius Varr. ap. Non. preprosti; subst. cibārium -iī, n groba ječmenova moka: Plin.

crib¹ [krib] samostalnik
jasli, jaslice; otroška posteljica; koliba
sleng hiša
ameriško posoda za žito, sol itd.; lesena opora (v rovu)
pogovorno plagiat; uporaba nedovoljenega prevoda

sleng to crack a crib vlomiti v hišo

čèren m dial.
1. napa: čeren nad ognjištem
2. lesa nad ognjiščem, na kateri se suši žito

četrtnják m
1. mjera za žito, 30-70 litara
2. v. četrtzemljak

číniti -im dijal. čistiti žito

dēmētior -īrī -mēnsus sum odmeriti, le v pt. pf. dēmēnsus 3 s pass. pomenom = odmerjen: d. cibus Pl. (= dēmēnsum, gl. v nadaljevanju); pren.: nunc argentum vobis demensum dabo, non modio neque trimodio, verum ipso horreo (iz polne žitnice = prav obilno) Pl., ut verba verbis quasi demensa et paria respondeant Ci., inspectis demensisque singulis Q.; subst. dēmēnsum -ī, n (sc. frumentum) sužnjem odmerjeno žito, odmerjeni živež, obrok: Ter.

engrener [ɑ̃grəne] verbe transitif dobro prijeti (zobato kolo) in poganjati (drugo kolo); (mlin) nasuti žito (quelque chose v kaj); pitati (živino) z žitom; (mlatilnici) dovesti snope; (črpalka) prilivati vodo (quelque chose čemu); figuré pripraviti, začeti, lotiti se

s'engrener prijemati eno drugo (o kolesih)
engrener des relations navezati zveze, stike

firlot [fə́:lɔt] samostalnik
mera za žito (okrog 1 in pol mernika)

flour-mill [fláuəmil] samostalnik
mlin za žito

frūgi-legus 3 (frūx in legere) plodove nabirajoč, žito nabirajoč: formicae O.