Franja

Zadetki iskanja

  • désir [dezir] masculin želja, poželenje; hrepenenje

    désir ardent, passionné goreča, strastna želja
    désir de la gloire slavohlepnost
    désir de savoir radovednost
    désir de s'instruire želja po izobrazbi
    satisfaire tous les désirs ustreči vsem željam
    exprimer un désir izraziti željo
  • desire1 [dizáiə] samostalnik (for, to do)
    poželenje, hrepenenje; želja, zahteva, prošnja; zaželeno

    to have no desire for s.th. ne marati česa
    by desire po želji
    to satisfy a desire izpolniti željo
    in accordance with one's desire po želji koga
  • dorínţă -e f želja, koprnenje; poželenje
  • Drang, der, (-/e/s, Dränge) (Bedürfnis) želja, potreba (po), (innerer Trieb, Bedürfnis) sla (tudi Philosophie); stremljenje; zagnanost; (Druck, Zwang) pritisk
  • envie [ɑ̃vi] féminin želja, poželenje; veselje; zavist; materino znamenje; zadirek pri nohtu

    j'ai envie želim, ljubi se mi, hoče se mi
    j'ai envie de pleurer, de rire na jok, na smeh mi gre
    il est dévoré, rongé d'envie zavist ga žre, bled je od zavisti
    crever, sécher d'envie pokati od zavisti
    faire envie zbuditi željo, poželenje
    cette voiture me fait envie želim si ta avto
    faire passer, ôter l'envie de quelque chose komu veselje, željo za kaj vzeti
    passer son envie zadovoljiti svojo željo
    porter envie à quelqu'un zavidati komu
    l'envie me prend (de) zahoče se mi
    mourir d'envie de ... umirati od želje, da ...
    susciter l'envie de quelqu'un zbuditi zavist pri kom
  • exigence [ɛgzižɑ̃s] féminin zahteva, želja; potreba; zahtevnost

    répondre, satisfaire aux exigences ustrezati, zadostiti zahtevam
    ses exigences ne connaissent plus de borne njegove zahteve ne poznajo več meje
  • exoptātiō -ōnis, f (exoptāre) želja: Don., Marc.
  • exspectātiō (expectātiō) -ōnis, f (ex[s]pectare) pričakovanje, domneva, (živa) želja, radovedno pričakovanje, radovednost, napetost, napon, strah: Plin. iun., Suet. idr., in exspectatione esse C. pričakovati, pa tudi = pričakovan biti: ne sis in exspectatione Pl. ne daj se čakati, est igitur adventus in exspectatione Ci.; quam exspectationem in scaenam attulit Panurgus! Ci., exspectationem nobis non parvam attuleras, cum scripseras Ci. ep., quantum exspectationem magnitudo iudicii sit adlatura Ci., exspectationibus decipiendis … risus moventur Ci., ea exspectatio destituta est L., praeter exspectationem Ci. nepričakovano, contra spem exspectationemque Sen. ph. zunaj upanja in čakanja (pričakovanja), supra exspectationem Q., ut res exspectatione minor videretur Q. manjša kakor se je pričakovalo; s subjektnim gen.: summa hominum expectatio Plancus in Ci. ep., cum summa exspectatione populi Romani Ci., pro exspectatione omnium Ci. kakor se je vseskozi pričakovalo, contra omnium exspectationem Hirt. proti pričakovanju vseh, exspectatione hominum maiore quam spe L.; z objektnim gen.: exspectatio boni, mali, iudicii, audiendi, maximi belli Ci., bellum exspectatione eius extenuatum est Ci. s tem da … = ker so ga pričakovali, in agris exspectatione Metelli remanserunt Ci. Metela pričakujoč, sum in exspectatione omnium rerum Plancus in Ci. ep. zelo rad bi vedel, kako se bo vse to izteklo, magna erat exspectatio eius rei, tanta erat summa (po drugih summae) rerum exspectatio C., exspectatione nostri consilii C., exspectatio visendi Alcibiadis N. živa želja, videti Alkibiada, exspectatio eventūs S.; v pl.: crebras exspectationes nobis tui commoves Ci. ep.; z de: exspectatio de Pompeio Ci. ep., quantum tu mihi moves exspectationem de sermone Bibuli Ci. ep.; z in in acc.: illa in serum exspectatio Fr.; z odvisnim vprašanjem: eo me maior expectatio tenet, quibusnam rationibus … ea tanta vis comparetur Ci.
  • fantasia f

    1. fantazija, domišljija, fantaziranje:
    fantasia fervida bujna domišljija

    2. muha, kaprica, želja:
    non dar peso alle sue fantasie ne oziraj se na njegove muhe
    avere fantasia di qcs. zaželeti si česa
    andare a fantasia biti všeč

    3. obl.
    abito di fantasia, abito fantasia domiselna, nenavadna obleka

    4. glasba fantazija
  • frega f

    1. redko želja, sla:
    avere una gran frega di partire strašno si želeti odpotovati

    2. pog. pohota; pojanje:
    andare in frega pojati se
  • gana ženski spol želja, poželenje, vnetost, veselje; ješčnost, tek

    de gana z vnemo, od srca, voljan, vnet
    de (buena) gana (od srca) rad
    de mejor gana rajši
    de mala gana nerad
    de su gana prostovoljno
    darse gana dobiti veselje za
    pago lo que me da la gana plačam, kar se mi zdi prav
    no me da la (real) gana mi ne pade v glavo, ne maram
    hacer gana dobiti tek za jedi
    no tener gana (de) ne bitt voljan, biti nenaklonjen
    ni gana(s) za nobeno ceno, še v sanjah ne
    abrir(se) las ganas de comer dobiti tek
    estar sin ganas ne imeti teka
  • gódet m
    1. praznik: komišanja se na selu očekuju kao kakvi veliki -i i sabori
    2. vreme: noćne ptice proriču svojim kreštanjem promenu -a
    3. volja, želja: znade majka godet svome sinu
  • haráret m (t. hararet, ar.)
    1. vročina, groznica
    2. žeja, želja
  • hátar m (t. hatyr, ar.)
    1. ljubezen: u hatar istine iz ljubezni do resnice
    2. volja, želja: hatar majci ištetiti neću m aterino željo bom izpolnil; ne govori caru po -u već bogu po zakonu
    3. pristranost, muhavost: teži hatar od sile
    4. izići iz -a zameriti se komu; u hatar nekome na ljubo komu, po -u pristransko
  • ìšćil m (t. iškil, ar.) dial.
    1. kakšen predmet, kapa, nogavica ali podobno, pod katerim je v družabni igri skrit prstan: ne diraj kapu, to je moj išćil ne dotikaj se kape, pod njo je skrit (tudi skriti) prstan
    2. skriti prstan
    3. želja, namen: kako je došla meni u pohode, pa joj išćil kolo poigrati; išćil mu ja njegov ne begenišem ne maram tega, kar on hoče, želi
  • ìštāh -áha m, ìštāl -ála m (t. ištah, ištiha, ar.) dial.
    1. tek, apetit: ovo otvara ištah; ispiti rakiju za otvaranje -a
    2. želja, poželenje: osta mu neki ištah
  • libīdō (stlat. lubīdō) -inis, f (libet, lubet)

    1. hlepenje, pohlep, želja, poželenje, mik, sla po čem, do česa, volja: ubi libido veniet nauseae Ca., quod cuique libido venerit Lucr., l. voluptatum Ci. poželenje po nasladah, cum sit hoc naturā commune animantium, ut habeant libidinem procreandi Ci., quamquam ipsa iracundia libidinis est pars; sic enim definitur iracundia: ulciscendi libido Ci., iuventus … in decoris armis et militaribus equis … lubidinem habebant S. mladino je mikalo lično orožje, tanta lubido cum Mario eundi plerosque invaserat S. tolikšna želja je obšla, nisi forte quem inhonesta et perniciosa lubido tenet potentiae paucorum decus atque libertatem suam gratificari S., ex libidine sanguinis T. krvoželjnost, krvoločnost, adulandi, assentandi T. slepo nagnjenje, aliquem libido urinae lacessit Gell. kdo mora mokriti (scati), koga tišči na stran; pesn. z inf.: est lubido orationem audire Pl., hunc inridere lenonem lubidost Pl., si sit peccasse libido O.

    2. napačno, polteno poželenje, (poltena, čutna) želja, (poltena, čutna) sla, (poltena, čutna) slast, naslada (tudi v pl.): poltenost, pohlep(nost), poželjivost, pohota, pohotnost, nasladnost, čutnost, sladostrastje, razkošnost, razbrzdanost, razuzdanost, razvratnost, razpašnost, (pre)drznost, nezmernost, nemoralnost, objestnost, samopašnost, samovolja: ut accendatur tua lubido Ter., libidine incensus Ci., lubidine accendi S., non libidinis causā libertinam duxit uxorem Ci. iz poltenosti, nullum signum libidinis N. pohlepa po nasladnosti, Sex. Tarquinium mala libido Lucretiae per vim stuprandae capit L. zla želja, zlobna sla (strast), libidinem muliebrem finire L. omejiti žensko samopašnost, libidinis in mares pronioris Suet.; poseb. pederastija, nečisto dečkoljubje (gr. παιδεραστία): puer emptus libidinis causā Ci.; (o živalih) = gonjenje, pojanje, poja, pojalica, ježalica: et in mare et in femina commiscendorum corporum mirae libidines Ci., ultima parte hiemis concitantibus libidinem cibis utriusque sexus accendenda venus est Col., equorum libido adhinniens Hier.; meton. pohotna, nemoralna, opolzka prikazovanja (prikazi, predstavitve) upodabljajočih umetnosti, opolzkosti: quis non frangeret eorum libidines, nisi illi ipsi, qui eas frangere deberent, cupiditatis eiusdem tenerentur? Ci., in poculis libidines caelare iuvit Plin., pinxit et minoribus tabellis libidines Plin.

    3. svojevoljnost, samovolja, samovoljnost, samohotnost, (dobra ali slaba) volja, trma, „muha“: iudicum Ci., nimia l. suffragandi Ci., lex erat libido tua Ci., muliebrem libidinem comprimere Ci. trmo ženske, ratio, quae in libidinem venit Ci. ki se komu zahoče, idcircone … nobilitas … rem publicam recuperavit, ut ad libidinem suam liberti servulique nobilium bona vexare possent? Ci. ali instruitur acies ad libidinem militum L. zgolj po (samo)volji, tako tudi: ea (sc. fortuna) cunctas res ex lubidine magis quam ex vero celebrat obscuratque S. bolj po samovolji, samovoljno; v enakem pomenu tudi samo: libidine Ci.
  • libito m knjižno muha, želja
  • mèrāk -áka m (t. merak, ar.) dial. želja, poželenje: uhvatio ga nekakav merak zaželel si je nekaj; imati merak na što želeti si kaj: merak mi je na što želim si kaj; biti merak na što
  • mèrām -áma m (t. meram, ar.)
    1. želja, volja: nije mi po -u da se s njom družiš
    2. namen: nije mi bio meram da ga uvrijedim