Franja

rep¹ [ê] moški spol (-a …)

1. der Schwanz
konjski rep der Pferdeschwanz, der Schweif
( živalstvo, zoologijačopast Quastenschwanz, kupiran - pasji Stummelschwanz, levji Löwenschwanz, lisičji Fuchsschwanz, oprijemalni Greifschwanz, Rollschwanz, pasji Hundeschwanz, plezalni Wickelschwanz, podganji Rattenschwanz, srpast Sichelschwanz, veslasti Ruderschwanz, zvit Ringelrute)
pahljačast rep pri pticah: der Fächer, das Rad, pavji: Pfauenrad
lovstvo pasji ipd.: die Rute, lisičji: die Lunte, zajčji, kunčji: die Blume, lisičji, volčji: die Standarte, medvedji: der Bürzel, jelenov, srnjakov ipd.: der Wedel, pri divjem prašiču: der Schmörkel, pri perjadi: der Stoß, pri ruševcu: die Leier; živalstvo, zoologija pri vodnem ščipalcu: das Raubbein, pri raku: die Schere
želo na repu škorpijon: der Schwanzstachel
z … repom -schwanzig
(dolgim langschwanzig)

2. (kos živine) das Stück

3.
goveji rep jed: der Ochsenschwanz, juha: die Ochsenschwanzsuppe

4.
tehnika lisičji rep žaga: der Fuchsschwanz, die Schweifsäge
v mizarstvu: lastovičji rep die Zinke

5. vrsta die Menschenschlange
|
… repa Schwanz-
(dolžina die Schwanzlänge, konec die Schwanzspitze, oblika die Schwanzform)
mahati z repom mit dem Schwanz wedeln, (dobrikati se) schwänzeln (um)
stisniti rep med noge den Schwanz einkneifen/einziehen (tudi figurativno)
figurativno imeti rep in glavo Hand und Fuß haben
ujeti za rep koga am/beim Rockzipfel erwischen, einen Zipfel zu fassen bekommen
biti na repu (jemandem) nachtraben
konja pri repu sedlati die Ochsen hinter den Pflug spannen, das Pferd beim Schwanz aufzäumen

repūgnantia -ae, f (repūgnāre)

1. odpor, upor, upiranje: illa domina rerum omnium hanc dedit repugnantiam apibus Plin. orodje za odpor, obrambno sredstvo, branilo (tj. želo).

2. pren.
a) navzkrižje, konflikt, nasprotje, nasprotstvo, opreka, protislovje, protislovnost, oporekanje (naspr. concordia): tantam rerum repugnatiam non vide[a]s Ci., nulli satis custodita in mixturis concordia naturae ac repugnantia Plin., insita repugnantia Plin.
b) nasprotovanje, ugovor, ugovarjanje: induxit (sc. Panaetius) eam quae videretur esse non quae esset repugnantiam Ci.

zabádati (-am) | zabôsti (-bôdem)

A) imperf., perf.

1. ficcare, cacciar dentro:
zabadati bucike v blazinico ficcare le spille nel cuscinetto portaspilli
čebele zabadajo želo v napadalca le api pungono l'attaccante col pungiglione

2. zabosti pugnalare, accoltellare:
v jezi je zabodel soseda in un impeto d'ira accoltellò il vicino
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zabadati v kaj nos ficcare il naso in qcs., in cose che non ci riguardano
zabadati v koga oči, pogled fissare qcn. con gli occhi, con lo sguardo

B) zabôsti se (-bôdem se) perf. refl. ficcarsi; pungersi:
trn se mu je zabodel v prst una spina gli si era ficcata nel dito

ἀγκών, ῶνος, ὁ [Et. iz kor. anq- "upogniti, kriviti"; lat. Ancus, krivorok, lastno ime; uncus, aduncus, kriv, skrivljen; ancrae dolina, dol; strslov. ąkotъ, = kljuka, kavelj, prim. še lat. angulus = kot, anulus – prstan; slov. ogel, vogel; nem. Angel = želo, Türangel = stožer, Fischangel = trnek] 1. roka, laket, komolec. 2. umol, štrlina, ogel (τείχεος), zavoj, zavinek, (ποταμοῦ). 3. klanec, globel.

θείνω [Et. iz θένjω, gwhen-jō, kor. gwhen, lat. defendo (iz gwhen-d(h)ō); slov. ženem; žeti, žanjem, želo; gršk. φόνος iz gwhono-s. – Obl. ep. aor. ἔθεινα] tepem, bijem, udarim, treščim na tla πρὸς οὔδει, zadenem, ranim, ubijem, umorim.

κέντρον, τό (κεντέω) 1. a) bodica, bodilo, ostroga, osten (palica z železnim šilom, s katerim so zbadali in poganjali živino); b) jermenast bič z bodicami (kot mučilo); c) želo; d) igla, ostnata zapona. 2. a) izpodbadanje, izpodbuda, mik; b) bolečina; c) ἐμοῦ hrepenenje po meni. 3. središče (centrum).

οἶστρος, ὁ ep. poet. ion. 1. obad, brencelj. 2. pren. bodica, želo, ubod; strast, besnost, nagon.