Franja

Zadetki iskanja

  • tondeo -ēre, totondī, tōnsum (indoev. kor. *tend-, razširjen iz kor. *tem- rezati [gl. templum]; prim. gr. τένδω (o)glodam, srednjevisokonem. stunz kratek)

    1. (o)striči, (o)briti: barbam Mart., Suet., tonsus capillus O., ne tonsori collum committeret, tondere filias docuit Ci., tondere barbam et capillum patris Ci., os Cat., lanam Varr., H., ovem Pl., oves Varr., H., oves tonsae V., pecus tondere, non deglubere Suet., labra pressius tondere Sen. ph., cutem Cels., tonsā cute H. do kože ostrižen; med. dati se ostriči: lavamur et tondemur et convivimus ex consuetudine Q., eum tonderi coëgerunt L.; act. v refl. pomenu: ut decrescente lunā tondens calvus fiam Varr., tondenti (pri striženju) barba cadebat V.

    2. metaf. pesn.
    a) obrezati (obrezovati, obrezavati), obsekati (obsekovati, obsekavati), (o)klesati, (ob)tesati, (o)gladiti, (po)kositi, (po)žeti, (po)sekati: arbor tonsa comas (gr. acc.) O. okleščeno drevo, tonsa bipennibus ilex H., tondere comam acanthi V., vitem Col. obrezati, segetem Tib. požeti, stipulas, prata V. pokositi, corona tonsa V. ali oliva (oljčni venec) tonsa V. na okroglo obrezan venec = venec, ki mu je bilo puščeno le malo listja, saltatrix tonsa Ci. (o konzulu Gabiniju, ki se je preveč lišpal), reus tonsus Mart. = oproščen (obtoženci so si namreč puščali rasti brado in lase, ko so pa bili oproščeni, so se dali ostriči).
    b) objesti (objedati), popasti, (po)muliti, omuliti, (po)puliti, opuliti, (o)skubsti, obrati (obirati), (po)trgati, obžreti (obžirati), obglodati (obglodavati), obgristi (obgrizovati), (o)kljuvati: gramen O., gramina Lucr., campum V., comam hyacinthi V., violas Pr., comam fluvii tondentes capellae Ap., voltur iecur tondens V. ki kljuje jetra.
    c) koga „ostriči“, „oguliti“ = ugrabiti komu kaj, vzeti komu kaj, ukrasti komu kaj, oropati koga česa, spraviti koga ob kaj: aliquem auro usque ad vivam cutem Pl., regna paterna comā purpureā Pr.
  • žnjȅti žnjêm dial. žeti
  • выжинать, выжать (po)žeti
  • жа́ти1 жну недок., žéti žánjem nedov.
  • жну žeti
  • нажинать, нажать (na)žeti
  • отжинать, отжать2 (po)žeti, končati žetev
  • пожинать, пожать2 (po)žeti;
    что посеешь, то пожнёшь kakršna setev, taka žetev
  • сжинать, сжать2 (po)žeti
  • стяжать žeti (slavo); pridobivati; grabiti
  • nàdžeti -žanjēm, nàdžnjeti nȁdžnjēm nadžeti, hitreje žeti kot drugi, druga: nadžeti koga
  • nadžnjévati nàdžnjēvām
    I. prekašati pri žetvi, hitreje žeti kot drugi: djevojka, jedra i snažna, sve je svoje vršnjakinje nadžnjevala
    II. nadžnjevati se skušati se pri žetvi
  • siciliō -īre (sicilis2) s srpom še (dodatno) (po)žeti: prata VARR., COL., PLIN.
  • trionfare v. intr. (pres. trionfo)

    1. triumfirati; slaviti zmago

    2. ekst. zmagati, zmagovati; pren. premagati, premagovati; pren. imeti uspeh, uspevati, žeti hvalo:
    trionfare sulle, delle avversità premagovati nesrečo
    trionfare sui nemici zmagati nad sovražniki
    di solito trionfano i furbi ponavadi uspevajo zviteži

    3. veseliti se
  • zàžeti zàžanjēm, zȁžnjēm
    1. zažeti, začeti žeti: sada ćemo zažeti
    2. zažeti v tuje
  • zàžinjati -njēm
    1. začenjati žeti, zažinjati
    2. zažinjati v tuje
  • дожинать, дожать žeti do kraja, dožeti
  • agostar izsušiti, požgati

    agostar en flor v kali zadušiti; v avgustu žeti; zapravljati
    agostarse razbliniti se, raztopiti se (upi, bogastvo)
  • aplávz applaudissement(s) moški spol, (množina)

    (po)žeti aplavz être très applaudi, soulever des applaudissements
  • aplávz aplauso m

    izzvati viharen aplavz provocar salvas (ali una tempestad) de aplausos
    (po)žeti aplavz cosechar grandes aplausos; ser muy aplaudido
Število zadetkov: 95