Franja

a¹ m inv.

1. (lettera) a:
mali a a minuscola
veliki A A maiuscolo
od a do ž dalla a alla zeta, dal principio alla fine
lit. rima aabb rima baciata
gost. hotel A kategorije albergo di I categoria
med. krvna skupina A gruppo sanguigno A
vitamin A vitamina A
muz. A-dur La maggiore
a-mol La minore
šah. polje a1 casella a1

2. lingv. (samoglasnik)
a vocale a

3. A (za označevanje osebe) A:
A je dal B polovico zneska A ha dato a B metà della somma

A, das, a; das A und O alfa in omega; von A bis Z od A do Ž

alfa

A) m, f invar. (grška črka) alfa:
dall'alfa all'omega od začetka do konca, od a do ž

B) agg. invar. fiz. alfa:
raggi alfa alfa žarki

artikulacija samostalnik
1. (o mislih, stališčih) ▸ artikulálás, artikulációProtestniki so imeli težave z artikulacijo tega, kaj zahtevajo. ▸ A tüntetőknek gondja volt a követeléseik artikulálásával.

2. jezikoslovje, glasba (tvorjenje glasov ali zvokov) ▸ artikuláció, artikulálásOtrok ima lahko še v prvem letu šolanja težave pri artikulaciji glasov s, z, c, š, ž, č, včasih r. ▸ Még az első osztályban is előfordulhat, hogy a gyermeknek nehézséget okoz az s, z, c, š, ž, č, néha az r hangok artikulálása.Energijo je vlagal v artikulacijo prav vsakega tona. ▸ Minden hang artikulációjába energiát fektetett.

3. pogosto v umetnosti (izražanje ali izkazovanje) ▸ artikulációŠe zlasti so problematični visoki igralci, ki imajo težave z gibalno artikulacijo. ▸ Különösen problémásak azok a magas játékosok, akiknek problémáik vannak a mozgásuk artikulációjával.Korunova odrska artikulacija je izrazito vizualna, likovna, prostorska. ▸ Korun színpadi artikulációja kifejezetten vizuális, képzőművészeti, térbeli.
Album je glasbena artikulacija najinih tedanjih čustvenih nastrojenosti. ▸ Az album az akkori érzelmi irányultságaink zenei artikulációja.
Vzhod ima več vere in manj samozaupanja, zahod išče vero, a ima problem z njeno artikulacijo. ▸ Keleten több a hit és kevesebb az önbizalom, a Nyugat keresi a hitet, de gondjai vannak azzal, hogy artikulálja ezt.

4. (izoblikovanje ali opredelitev) ▸ artikuláció, artikulálás
Artikulacija posamezne učne ure je torej prepuščena vam. ▸ Az egyes leckék artikulációja tehát csak Önökön múlik.
Artikulacija programa torej ni enostavna, ker mora vključevati obstoječe in morebitno novo. ▸ A program artikulálása tehát nem egyszerű, mivel a meglévő és a lehetséges új elemeket is magában kell foglalnia.

cabo moški spol (skrajni) konec; rob; štrcelj, preostal košček; ročaj, držaj; štrena; steblo; nit; meja; vodja, korporal; rt, predgorje; vrv

cabo de año zadušnica na obletnico smrti
cabo de brigada komandant brigade
cabo de cuartel straža v vojašnici
cabo de división komandant divizije
cabo de escuadra korporal
cabo de fila, cabo de ala vodja oddelka
cabo de guardia vodja straže
cabo de maestranza delovodja v tovarni topov
al fin y al cabo, al cabo (al cabo), al cabo y a la postre končno, konec koncev, prav za prav
al cabo de un año po enem letu
al cabo de un rato kmalu nato
al fin y al cabo končno, konec koncev
hasta el cabo del mundo do konca sveta
de cabo a cabo (de cabo a rabo) od enega konca do drugega, od A do Ž
por ningún cabo nikakor ne
dar cabo dovršiti; uničiti
estar al cabo (de la calle) popolnoma razumeti, popolnoma poučen biti o
estar (muy) al cabo pojemati
llevar a(l) cabo u/c izvesti; do skrajnosti gnati
no tener cabo ni cuerda zelo zapleten biti
Cabo del Norte Severni rtič
Cabo de Buena Esperanza Rtič dobrega upanja
cabos pl pritikline obleke
cabos sueltos nepredvidene okolnosti; novice (v časopisu)
atar (juntar, unir) cabos zbrati svoje dokaze ali misli

ferrocarril moški spol železnica

ferrocarril aéreo nadzemna železnica
ferrocarril de circunvalación krožna železnica
ferrocarril colgante vzpenjača
ferrocarril de cremallera vzpenjača
ferrocarril eléctrico električna ž.
ferrocarril funicular žičnica
ferrocarril interurbano mestna železnica
ferrocarril local lokalna ž.
ferrocarril metropolitano mestna ž.
ferrocarril de sangre konjska ž.
ferrocarril secundario stranska ž.
ferrocarril subterráneo podzemeljska ž.
ferrocarril vecinal stranska ž.
ferrocarril de una, dos, varias vía(s) eno, dvo-, večtirna ž.
billete de ferrocarril železniška vozovnica
enviar por el ferrocarril poslati po železnici
compañía de ferrocarriles železniška družba
guía de ferrocarriles železniški vozni red
red de ferrocarriles železniško omrežje
tarifa de ferrocarriles železniška tarifa

fil [fil] masculin nit; vlakno; sukanec, preja; vrvca; žica

él vod; (voda, življenje) tek, tok; (nož) ostrina, rezilo; (marmor, steklo) žila
fil d'acier, d'antenne, de cuivre, de fer jeklena, antenska, bakrena, železna žica
fil aérien vod nad zemljo
fil d'araignée nit pajčevine
fil de bois lesno vlakno
fil d'Ariane (figuré) sredstvo, ki nas pripelje, ne da bi zašli, do cilja
fil à brocher nit za spenjanje
fil conducteur prevodna žica, figuré vodilna rdeča nit
fil à coudre sukanec
fil électrique električna žica
fil gros dreta
fil de laine peignée, de lin, à repriser, de soie preja, nit iz česane volne, lanu, za krpanje, iz svile
fils de fer barbelés bodeča žica
fil de masse, de (mise à la) terre zemeljski vod
fil occupé žica pod napetostjo
fil à plomb grezilo
fil du rasoir rezilo britve
fil recouvert, garni, guipé prevlečena, oblečena žica
fil retors sukanec
fil télégraphique, téléphonique telegrafska, telefonska žica
fil de la vie nit življenja
fils de la Vierge pajčje niti
boule féminin, pelote féminin de fil klobčičpreje
brin masculin de fil nitka
coup masculin de fil telefonski pogovor
mince comme un fil tenek kot nit
réseau masculin de fil de fer žična ovira
téléphonie féminin sans fil, T. S. F. brezžična telefonija, radio
au fil de l'eau s tokom
au fil des jours, il devenait plus triste dan za dnem je postajal vse bolj žalosten
contre le fil de l'eau proti toku, proti vodi
de droit fil v smeri vlaken blaga
de fil en aiguille po malem počasi, podrobno, od A do Ž
aller de droit fil naravnost proti cilju iti
avoir un fil à la patte (figuré) imeti obveznost (ki bi se je radi znebili)
depuis qu'il a épousé sa cousine, il a un fil à la patte odkar je poročil svojo sestrično, je kot privezan
avoir le fil (figuré) biti zelo prebrisan, familier vse (to) poznati
avoir quelqu'un au bout du fil telefonirati komu
n'avoir pas un fil de sec sur le corps biti do zadnje niti premočen
couper les fils en quatre (figuré) dlako cepiti
développer le fil odvijati žico
donner le fil nabrusiti
donner du fil à retordre à quelqu'un komu preglavice delati
donner un coup de fil à quelqu'un komu telefonirati
(familier) qui est au bout du fil? kdo je pri telefonu?
il est cousu de fil blanc njega je lahko spregledati (spoznati)
faire perdre le fil à quelqu'un koga iz koncepta spraviti
il n'a pas inventé le fil à couper le beurre (figuré) ni iznašel smodnika; brihtnost ni ravno njegova odlika
passer au fil de l'épée do smrti prebosti z mečem
perdre le fil (de son discours) izgubiti nit, zatakniti se (v govoru)
suivre le fil de ses pensées slediti toku svojih misli
suivre le fil d'eau peljati se po reki nizdol
tenir les fils (figuré) imeti niti v rokah, voditi stvar
ne tenir qu'à un fil viseti samo še na nitki

hierro moški spol železo; orožje; vžgano znamenje

hierro afinado prečiščeno železo
hierro albo, hierro candente razbeljeno ž.
hierro batido, hierro forjado kovno, varilno ž.
hierro (en) bruto, hierro crudo, hierro de fundición surovo ž.
hierro fundido, hierro colado lito ž.
hierro maleable, hierro dúctil kovno ž.
hierro viefo staro ž.
edad del hierro železna doba
fundición de hierro livarna železa, železarna, fužine
mineral de hierro železna ruda
llevar hierro a Vizcaya vodo v Savo nositi
a hierro y fuego z ognjem in mečem
al hierro caliente batir de repente kuj železo, dokler je vroče
hierros pl vrste železa; okovi, jarem

izzard [ízəd] samostalnik
ameriško, pogovorno, britanska angleščina, arhaično črka z

from A to izzard popolnoma, od A do Ž

móž homme moški spol ; (zakonski) mari moški spol , époux moški spol , conjoint moški spol

mož in žena mari et femme, époux, conjoints
mož beseda biti être un homme de parole, tenir (sa) parole, un homme d'honneur n'a qu'une parole
mož dejanj homme d'action
divji mož homme des bois
povodni mož ondin moški spol, esprit moški spol des eaux
sneženi mož bonhomme moški spol de neige
mož proti možu corps à corps
do zadnjega ž moža jusqu'au dernier homme
kakor se spodobi možem comme il convient entre hommes, virilement

od prep.

1. (za izražanje premikanja iz položaja) da, di:
od vasi do vasi di paese in paese
vstati od mize alzarsi da tavola
gledati od blizu guardare da vicino
hiša je streljaj od ceste la casa è a un tiro di schioppo dalla strada
prihajati od daleč venire di lontano

2. (za izražanje časovne meje) da; di:
poznam ga že od zdavnaj lo conosco da molto tempo
uredba od 1. maja 1992 ordinanza del 1^o maggio 1992

3. (za izražanje začetne mere) da:
desetice od 20 naprej le decine da 20 in poi

4. (za izražanje začetne in končne meje) da:
druga svetovna vojna je trajala od 1939 do 1945 la seconda guerra mondiale durò dal 1939 al 1945
šteti od ena do deset contare da uno a dieci

5. (za izražanje ločevanja) da:
ločiti rudo od jalovine separare il minerale dalla roccia sterile

6. (za izražanje izbora) di:
eden od dijakov uno degli studenti

7. (za izražanje vira) di, da:
pismo od strica lettera dello zio
kaj hočeš od mene che vuoi da me
star. (za izražanje snovi) čaša od čistega zlata un calice di oro puro

8. (za izražanje pripadanja) pog. di:
pog. ključ od hišnih vrat la chiave del portone
torbica je od sestre la borsetta è della sorella

9. (s primernikom) di, che:
ni slabši od drugih non è peggio degli altri

10. (za izražanje povzročitelja, vzroka) da, di:
od koz razjeden obraz un volto butterato dal vaiolo
umirati od lakote, utrujenosti morire di fame, dalla stanchezza

11. (za izražanje načina) a, di, con:
plačevati od kosa pagare al pezzo
sam od sebe narediti fare da solo, da se
živeti od trgovine vivere di commercio, mantenersi col commercio

12. (za izražanje visoke stopnje)
biti od sile lačen morire di fame
imeti od sile opravkov avere un sacco di cose da sbrigare
od srca se nasmejati ridere di cuore
od hudiča je vroče fa un caldo da crepare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ozdraveti od bolezni guarire, riprendersi
pren. ne biti od muh non essere (cosa) da poco
pog. ta ni od nas costui non è dalle nostre parti
pog. delo gre (dobro/hitro) od rok il lavoro procede bene
kamen se mu je odvalil od srca si è levato un peso dallo stomaco
pren. nisem od danes non sono nato ieri
od a do ž dalla a alla zeta
od časa do časa di tempo in tempo
od leta do leta di anno in anno, ogni anno
lepota je od danes do jutri la bellezza è effimera
novica gre od ust do ust la notizia si diffonde rapidamente
obrniti jadro od vetra navigare controvento
od blizu da vicino, dappresso
od danes do jutri da oggi a domani
od glave do pete dalla testa ai piedi
od kraja da capo, daccapo
od spodaj navzgor di sottinsù
od strani dallato
od zunaj esteriormente, esternamente

próga line; stripe, streak; route; (črnavka, modrica) weal

železniška próga railway line, railway track; ZDA railroad line
enotirna próga single-track line
dvotirna próga double-track line
glavna próga main (ali trunk) line
stranska próga branch line
ozkotirna próga narrow-gauge railway; (za premikanje vagonov itd.) sidings pl
lokalna próga local line
krožna próga circular (ali circle) line
nadzemeljska próga elevated railway
podzemeljska ž. próga (v Angliji) underground (railway), tube, ZDA subway
ladijska próga steamship line
zobata ž. próga rack railway, ZDA cogwheel (ali cog) railway
zračna próga air line
žična próga cable railway, funicular
próga za tek šport track, lane
notranja próga šport inner lane
čistiti železniško prógo to clear the line
črn z rumenimi prógami black with yellow streaks
zebrine próge zebra's stripes

rouiller [ruje] verbe intransitif (za)rjaveti; verbe transitif povzročati rjo, pokriti z rjo

se rouiller pokriti se ž rjo; figuré postati star, napraviti manj kot prej zaradi starosti
ce sportif se rouille faute d'exercice ta športnik izgublja svoje moči zaradi pomanjkanja vaje (treninga)
l'humidité rouille les métaux vlaga pokrije kovine z rjo

sèsīlan -lna -o (lat. sessilis) sesilen: -e životinje, gl. tudi sjedilačke ž.

uza = pred sičniki z in s, včasih pred šumniki ž in š ter pred enklitikami: uza zdravicu, uza svaku zdravicu diže se čaša; prisloniti ljestvu uza zid; uz želju = uza želju; uz štetu = uza štetu; uza nj stoji još jedan čovjek; uza me vode još neke ljude

vida ženski spol življenje, življenjska doba, življenjski potek, življenjepis; življenjska sila

vida del campo, vida campestre, vida rústica življenje na deželi
vida deportiva športno življenje
vida nómada nomadsko življenje
vida de perro pasje ž.
vida privada zasebno ž.
vida regalada, buena (ali gran) vida razkošno ž.
mujer de (la) vida deklina
objeto (problema) de la vida življenjski cilj (problem)
peligro de (la) vida življenjska nevarnost
¡la bolsa o la vida! denar ali življenje!
buscar(se) la vida skrbeti za svoje preživljanje
dar mala vida (a) slabo s kom ravnati
dar (ali poner, sacrificar) la vida por žrtvovati svoje življenje za
darse buena vida dobro živeti
no dar señales de vida nobenega znaka življenja ne dati od sebe
dejar con vida pustiti pri življenju
escapar la (ali con) vida zdravo kožo odnesti
estar con vida biti pri življenju
ganar(se) la vida služiti si kruh
pasar la vida a tragos životariti
pasar a mejor vida umreti
quedar con vida ostati pri življenju
ser de vida imeti še možnost rešitve (bolnik)
ser de la vida vdati se prostituciji
tener la vida en un hilo (fig) ležati v zadnjih izdihljajih
tener siete vidas (como los gatos) (fig) imeti žilavo življenje (kot mačke)
no tener vida (fig) biti življenja nezmožen; biti brez temperamenta
vender (bien) cara la vida drago prodati svoje življenje
volver a la vida koga vrniti v življenje; spet k sebi priti
a vida o muerte na življenje in smrt
con vida pri življenju
de por vida za življenjsko dobo, vse življenje
entre la vida y muerte v življenjski nevarnosti
¡por vida! za božjo voljo!
¡por vida mía! kakor gotovo živim!
optimista de por vida nepoboljšljiv optimist

Z, z [britanska angleščina zed ameriško zi:] množina Z's Zs, z's, zs [britanska angleščina zedz ameriško zi:z]

1. samostalnik
(črka) Z, z
matematika neznanka z; predmet v obliki črke Z

2. pridevnik
ki ima obliko črke Z; šestindvajseti

a capital (large) Z velika črka Z
a little (small) z mala črka z
from A to Z od A do Ž, od začetka do konca
Z-shaped v obliki črke Z

z, Z f, m (zeta) (črka) z:
z minuscolo, Z maiuscola mali z, veliki Z
dall'a alla z od a do ž, od začetka do konca
gambe a Z krive noge
z come Zara z kot Zalog (pri črkovanju)

zēta f, m (pl. le zete; le, gli zeta) (črka) z:
dall'a alla zeta pren. od a do ž, od začetka do konca
gambe a zeta krive noge

ἁμα-δρυάς, άδος, ἡ (δρῦς) drevesna nimfa (ki z drevesom živi in ž njim tudi premine).